Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …
Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó Vera Albreht |
|
Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó
in v domovini moji so zdaj za vasjó
v vinogradih breskve vzduhtele:
in travnik zdi se ti paradiž,
na oknu slamnatih naših hiš
že nagelj dekletu odganja,
živina na paši pozvanja,
zaprte so veže, prazen je hlev,
za plugom stopa sosed vesel,
vsa polja so oživela,
v Gorjancih je bukev zbrstela —
Kako bi ne bilo mi v srcu hudó ?
Kaj dom, po tebi mi je težkó,
bolnó mi srce je spomina ...
A moje noge so pretrudne nocoj,
da bi pohitela, moj dom, za teboj,
o zdravje, o domovina!