Kot začarane stoje
← 4. Na licu nobenem gorjá ni | 5. Kot začarane stojé (Erotika) Ivan Cankar |
6. Večerni mrak svoj črni plašč → |
|
- Kot začarane stojé
- hiše črne in grozeče;
- tožno časih iz meglé
- luč samotna zatrepeče.
- Nad seboj visoko tam
- vidim okna razsvetljena …
- Ah, to je njen gorki hram —
- in pri oknu je Helena.
- Na nebó, tja v noč temnó
- zro očesca ji sanjava,
- bog ve, kod sedaj lahnó
- srečna njena duša plava.
- Ali ji prihodnje dní
- slikajo razkošne sanje?
- Ali si nazaj želí
- spet večere nekedanje?
- Ah, zakrit je prejšnji čas
- v njeni duši sanjajoči
- in pozabljen, — kakor jaz
- pod njé oknom v mrtvi noči.