Kovači pridno kujemo,
se nikdar ne utrudimo,
pik pok, pik pok, pik pok,
pik pok, pik pok, pik pok.
Ko polnoči odbila je,
glasno se k delu kliče vse.
Pik pok itd.
Ko vsaka stvar še mirno spí,
v kovačnici že vse živí.
Pik pok itd.
Kdaj pride solnca luč svitla,
ne najde noben'ga lenega.
Pik pok itd.
Že davno kaže beli dan,
oddihljej nam je komaj dan.
Pik pok itd.
In poldne mora spet minit',
da mal' se smemo ohladit'.
Pik pok itd.
In kadar se približa mrak,
od dela še le neha vsak.
Pik pok itd.
Veseli pa smo vsaki čas,
teží če ravno delo nas.
Pik pok itd.
Ko zima v hišo vse zapre,
kovač le k delu svoj'mu gre.
Pik pok itd.
Poletja komaj kmet sterpí,
nezmagan pa kovač stojí.
Pik pok itd.
Zato pa vživa on vesel,
kar s trudom svojim je prejel.
Pik pok itd.
In kadar je pokoja dan,
častí Boga on v sercu vžgan.
Pik pok itd.