Kralj matjaž (oton župančič)

Sredi noči, ob pol noči iz sanj se kralj Matjaž zbudi zbudi Alenka kraljica se kot zarja bleščijo ji lica se i dvigne se glav bradatih sto molče sprašujejo kaj je to pred kraljem pa mlad junak stoji, kot hrast stoji, stoji govori. hej kralj zaspanec pokaži svoj meč prišel sem ga iz nožnic vleč, na steno poglej in vzame ga z levico krepko objame ga z desnico ga prime za ročaj že sinil, je glej, ostrine sijaj čuj prhanje konj, čuj orožja žvenke med trumami gre pridušen šepet. glej ostrine pol kak narašča hrup Matjažu v očeh vzplamteva up! že šum je in hrum med trumami vstal kdo zrl je vihar že iz gorskih skal? vse v stremenih stoji, vse v sedlih stoji a junak se prestraši in zbeži. Mrmraje razjahajo čete vse, spet padejo v sen zaklete vse. Matjaž ob mizo udari srdit čemu si prišel me še ti budit Alenčica vzdihne in skloni glavo in spet je pod Krimom kod prej je bilo.