Kratka razlaga nove c. k. postave
| Kratka razlaga nove c. k. postave zastran odkupovanja od tlák in desetín anonimno |
Objavljeno pod začetnicama M. A.
| |||||||||||||
Desiravno je bilo že po dozdajnih postavah pripušeno, od tlák in desetín se odkupovati, so vender naš presvitli in milostljivi Cesar po sklepu od 14. Grudna 1846. leta ukazali novo postavo vpeljati, po kteri je to odkupovanje polajšano. Ta postava je v pretečenim mescu že na znanje dana bila od c. k. deželskih poglavarstev; mi bomo tedej tukej le ob kratkim poglavitniši rečí povédali, ktere so slehernimu kmetovavcu vediti potrébne.
Nar poprej moramo opomniti, de po ti novi postavi ni nikakor tláka in desetína overžena, ampak le odkupovanje od tlák in desetín je polajšano. Pa tudi odkupovanje ni zapovedano, ampak le na prosto voljo dano gruntnimu ali desetínskimu gospodu in pa podložniku; torej se k temu ne gospod in tudi podložnik ne moreta siliti.
Perpušeno je, de kmet odkupi tláko, ki jo je dolžán delati svoji gruntni gosposki z rokami ali z vožnjo, ‒ in perpušeno je, de kmet odkupi desetíno, ki jo je dolžán odrajtovati svojimu desetniku. To odkupljenje je pa prostovoljno, to je, podložnik se ne more siliti, de bi se mogel od tláke in desetín odkupiti, pa tudi gruntne in desetínske gosposke ne morejo biti persiljene, za to ali uno ceno svoje pravice prodati.
To odkupovanje se zamore storiti takó:
1) Podložnik plača v denarjih svojimu gruntnimu ali desetínskimu gospodu toliko, za kolikor sta tláko ali desetíno med seboj prostovoljno vcenila (šacala). Po odrajtvilu tega denarja je podložnik na vékomaj odkupljen od te tláke ali desetíne. ‒
2) Podložnik, ki ima zadôsti rodovitne zemlje, zamore namesto denarja tudi en kos svojiga zemljiša ‒ to je svojih njiv, travnikov, gojzdov (borštov) i . t. d. gruntnimu ali desetínskimu gospodu v last dati. Za méro odločenih zemljiš se morata pa med seboj zastopiti. Po izročenji tega zemljiša gruntnimu ali desetínskimu gospodu, je podložnik tláke ali desetíne odvezan ali prôst; gosposke pa morajo vse cesarske štibre in davke od tih dobljenih zemljiš prevzéti. Take pogodbe pa zamorejo le storiti kmetovavci, kterim po odločenji imenovanih zemljiš še toliko grunta ostane, de se njih kmetijstvo v dobrim stanu obderží. ‒
3) Podložnik se zamore znebiti tláke ali desetíne tudi takó, de se kaki pravici odpové, ki jo ima do svoje gruntne ali desetínske gosposke. Nekteri podložniki imajo namreč pravico, na pašnikih svojih gosposk živino pasti, ali pa v gojzdih toliko lesá posekovati, kolikor ga jim je za domačo kurjavo ali pa za pohištva potréba; tode vselej se imajo pri gosposki oglasiti in za odkazovanje lesá v borštu prositi. Takim pravicam se zamorejo podložniki odpovédati, in takó postanejo, če tudi gosposka v to pervoli, prosti tlàk ali desetín, gosposke pa so potem tudi odvezane svojih dolžnost. Tode se imajo med seboj za ceno tih pravic zastopiti.
4) Podložnik zamore tudi tláko in desetíno z drugimi deli ali odrajtvili nadomestiti, to je, de gruntni ali desetínski gosposki namest tláke ali desetíne kake druge déla ali letne odrajtvila opravlja. Za lastnosti in priméro takih del ali odrajtvil se mora podložnik z gosposko zastopiti. Letne odrajtvila se večidel v denarjih opravljajo in imajo z navadnimi obréstmi ali čimži enake lastnosti. Takšno odkupljenje se kaže pripravno podložnikam, ki nimajo zadosti gotovine za plačila. V tih zadevkih se naredí kup ali cena tláke in desetíne, se storí pisana pogodba, ktera ima veljavo dolžniga pisma, in podložnik se zavéže od tega kupa gosposki odrajtovati oblétno obrést (čimž) v denarjih, takó, kakor se odrajtuje od drugih dolgov. De se pa taka zavéza s posestvam podložnika združi, se to pismo na zemljiše tlačana ali desetínca vpiše ali intabulira in ima pervo pravico pred vsimi drugimi dolgovi, ako so bili ravno že pred intabulirani. To pravico perve stopnje v gruntnih bukvah zadobijo pa tudi denarji (kapital), ki so za splačevanje tláke ali desetín od kot drugod sposojeni in gruntni ali desetínski gosposki odrajtani bili.
Tudi cele soseske ali srenje se zamorejo desetín ali tlák s soseskinim premoženjem odkupiti, ako soseskine potrébe po tem ravnanji kaj ne terpé.
Vse namésto tláke ali desetíne izgovorjene letne odrajtvila se ravno takó po eksekucijonskih postavah iztirjajo, kakor drugi davki gruntnih gosposk. Denarji (kapital) pa, kteri so za kúp tlák ali desetín vpisani, se imajo vselej po splošnih sodnjih postavah s pomočjo sodnje gosposke iztirjevati.
Vse te do zdaj imenovane pogodbe morajo biti od kresije poterjene. Kresija tedaj prevdari, če so take pogodbe ali glihenge umevno in razložno spisane, dovelj jasne in brez skrivniga zaderžka ali dvojne zastopnosti, brez zvijač ali takih zapopadkov, kteri bi se zamogli zlagati v škodo podložnikov. Ni se tedaj bati, de bi se kdo po takih pogodbah kaj vjel ali h kakimu napčnimu opravilu zavézal.
Za pisma zastran odkupovanja od tlák in desetín, kakor za pogodbe ni tréba štempeljna. To je posébno polajšanje tega ravnanja, in ni misliti, de zató, kér te pisma niso štempljane, bi se zamogle čez kaj časa omajati ali zadobljene pravice podreti; zakaj to je Cesarska postava, ki svojo veljavnost vedno obderží.
‒‒‒‒‒‒
To je kratik zapopadek te nove postave, ktera je nekterim kmetam že semtertje glave mešala zató, kér bi si jo radi takó izlágali, de bi bila vsa tláka in desetína overžena, ali de bi se kmet zdaj zamogel odkupiti te dolžnosti, kakor bi sam hôtel. To je pa kriva misel, zakaj pravični in milostljivi Cesar v začetku te nove postave sami pravijo, de hočejo stare pravice varvati. Kdor se tedaj ne odkupi, bo tláko delal in desetíno dajal za naprej, kakor do zdaj.
Nikar ne poslušajte po kerčmah in bajtah širokoustnih védežev in postranskih svetovavcov, ki se s slépim modrovanjem bahajo in nevedniga človeka takó omamijo, de je vès vertoglav in de ne vé, ali bi šel naprej ali nazaj.
Oznanilo c. k. ilirskiga poglavarstva zastran te postave je tudi v slovenskim jeziku po celi deželi razglašeno bilo in sicer v pràv lahkó umljivi besedi; le nekteri neumni modrijani in goljufni sleparji so resnico in pravico prevergli. Vsaka kantonska gosposka vam zamore oznanilo te cesarske postave podati, ktero vam je v poduk tukaj ob kratkim in pràv po domače dobrovoljen domorodec1 razglasil.
M. A.
1) In gospod, ki to reč natanjko véjo. Vredništvo.