Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa
| Kratkozhasne uganke inu zhudne kunshte is węle shôle / od Petra Kumrasa. So na prudej v' Lublani: per Vincenzu Ruziczku mejstn. buqvavęszu pod Tranzho, 1788 (Na Duneju: per Christianu Grosserju) Marko Pohlin |
| |||||||||||||
Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht
urediKokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze v'roke, ali pred ozhy prishle, koku je tu: de en zhlovek je na tu ∫apadl, kraynzam take qvante (kakershne so uganke, inu zhudne kunshte) pisati, inu v'druku vonjidti pu∫titi? — Na tako vi∫ho, koker se meni ∫dy, be bil je∫t ∫he kmalu s'pervega konza to pervo uganko: tvojo misl lube moj Perjatl! uganil. Al povej meni: moj Lube! kaj otshe tu pozh toikajn zhudnega biti? — Tu je meni ena uganka, zhes katiro se ti zhudi, katiro meni re∫ló∫hi: de dadusehmal, ke so Kraynzi ∫he na merski ene rezhy, koker nigdar poprej, ∫apadli, she nòhzhé na take rezhy ∫apadl ni, katire so ∫he v'drugeh shprahah na dan, inu med ludy dâne ble: katire merski enemu, tudi med gmajn pukam, ali ∫a dolge zhas si krajshati: ali med drusheno en smęh, ali shpas pozhęti slu∫hejo: męrski enega v'eni ali drugi ręzhi poduzhę; njemu njegov tumpa∫t um ∫brusejo, pamet ubrishejo, ter zhloveka v'vézh rezhęh bel vêdnega, inu ∫najdenega delajo.
Kaj takega so v'∫tanu uganke, inu zhudne kunshte ∫turiti; dokler uganka ja drugega nezh ni, koker ena ∫avytu povędana beseda, ali zhudnu, inu use drugazhi, koker je samu na sebi, po∫tavlenu prashanje, katiru se skus eno ∫akryto pergliho ∫dej s'to, ∫dej is uno rezhjo naprejpernêse, inu, de be se re∫lo∫hilu, inu uganilu, gorida, zhasi ∫atù: de be se kaj k'pridnemu, uku: zhasi k'∫brihtanju te pamete: zhasi k'potrębnemu re∫veselenju tega serza is ugank vonu∫ęlu.
Use ima svoj zhas, prave ta modre Ekkle∫ia∫tes 3. 4. Tok je tudi zhas se smejati, inu vesęlega serza, ali dobre vôle biti, tuje: svoj vesêle is eno rezhjo inu v' eni rezhi imęti, katira nekar Boga, nekar svojega bli∫hnega nare∫∫hâle. Dokler tu kratkunekar zhlevęshki naturi naslu∫he, kader se zhlovek ∫mirej kislu, inu potuhnenu der∫hy: usesku∫i modru, er∫nú inu oj∫tru obnâsha. Zhlovek more gledati, vezhkrat, skus kar bodi, ∫ene rezhy poshtênu svoje serze k'vesèlu perpraveti. Med drugemi se ∫na tu ∫dej skus uganke: ∫dei skus zhudne kunshte dasęzhi.
Al pèr usemu temu 'le vonder she eni ugank (de od zhudneh kunsht nezh na rezhem) terpeti namorejo, ter prevejo: kedu otshe use uganke uganiti? kaj je meni ∫a uganke mar? kaj imam je∫t od tega? Res je: uganke so, koker szer use druge rezhy na svejtu use sorte: pridne, inu porędne. De porędneh terpeti namorete, imate prov; al takeh, katireh tudi je∫t terpęti namorem, nabo∫te v'teh bukuvzah narajmali; ∫hleht rezhy se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne uganke, koker njeh bo∫te brali ali ∫ashlishali, kaj vadle? de vas bodo veselile, ∫la∫ti: ke se njeh bo∫te ∫amirkali, inu skus tu pozhasi tudi druge uganiti navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le samu v'eni zherki: druge v' eni ∫lô∫hi te besede: ene v'sami besedi: druge v' govorjenju, inu ∫rekanju, ali v' ∫a∫topno∫ti, te besede: inu ∫upet druge sorte uganke v' obojemu skupej ob∫toje.
K'ugankam so per∫tavlene zhudne kunshte, katire do∫tikrat ne le k' smęhu inu shpasu, ali ∫a kratkè zhas temuzh she tudi k' pridu, inu k' nuzu slu∫hejo, ter so is dvojnega zila, inu konza zhloveku dobre: toku dobre temu, katir njeh ∫nâ, koker unem, katirem na prizho se take kunste delajo.
Te buqve so na Kraynski ∫emli szer ręs kaj novega; al uganke goridajati, inu kunshtne, umętne rezhy shpogati je ∫he tudi na Kraynskemu ena ∫tara navada. Nekedej so njeh per mi∫i, na go∫tęh, inu szer per dobri voli, ali v'eni perja∫ni ∫dru∫hbi goridajali, de so se pred kregam, inu prepiram obvaruvali, ter per dobri voli, inu perja∫no∫ti obder∫hali. Toku se she tudi per sedaneh zhaseh name∫t klafanja ali oppravlanja per poshtene ludęh gody. Torej so uganke od useh ∫tanov, od antverhov, od ludy, inu ∫hival: od useh ∫tvary, na nebu, inu na ∫emli ∫lo∫hêne.
V' S. Pismu se uganke najdejo: koker tudi v'buqvah teh Modrijanov ∫tarega svejta; tok niso tedej ludęm uganke toku naunzne, koker se mordej enemkatirem ∫dę. Al kaj je tręba od ene ∫nane rezhy tolkajn besedy delati? U∫amino rajshi uganke pred se.
Po ∫tvarjenju tega svejta v'lejtu 2950 je Samson Judic. 14. 12. toku govoril. Je∫t vam otshem eno uganko goridati; zhe njo bo∫te v' 7. dnęh tega ∫henitnega go∫tuvanja, ali svatbe uganili: vam otshem 50. tanzhiz, inu tolkajn sûkn dati; zhe nje pak uganili nabo∫te, bo∫te vi meni 30. tanzhiz, inu 30. sukn dali. Kedu je to ∫a∫tavo dobil, ∫e ∫na v' S. Pismu v'buqvah teh Sodnikov na 14. po∫tavi brati. Uganka je bla leta:
Od tega, katir ję, jé ena jęd vonshla: inu od tega mozhnega sladku∫t.
Kaj je slajshega ked med? Kaj mozhnejshega ked en lev? katirega je bil Sam∫on pretergal, ter je bil v'njegovemu gôbzu en ∫terd meda neshl.
600. lejt pred Xtusovem roj∫tvam je Modrijan Thales take uganke goridajal:
Kaj je med useme rezhmy tu nar∫tarejshe? Buh.
Kaj je med usem tu narmozhnejshe? Potręba, inu sila, katira kola lôme, inu ∫hele∫ne urata prewye.
Kaj je tu narlepshe med ∫tvarmy? Ta svejt: ∫emla, inu nebu.
Kaj tu narmodrejshe? Zhas, katir use naspametne spametuva.
Kaj med usemi narbel gmajn? Upanje: ke slehern si kaku upanje dęla.
Kaj je zhloveku narbel nuznega? Zhedno∫t pred Bogam, inu pred ludmy.
Kaj je narhujshega ∫a zhloveka? Pregręha.
Sem, kar sem bil: nisem bil, kar sem; vonder mene ∫dej obôje imenujejo. Xtus, Buh, inu zhlovek.
Na tako vi∫ho se tudi prasha: Kaj∫en Svetnik ima narvezh brad? S. Pętr. ima 3. eno svojo, inu dve na njegoveh kluzhah.
Katir is 12. Apo∫telnov ima narvezh ∫ôb? S. Shimn, na njegovi ∫âgi.
Kai∫en Svetnik prov kri∫ha nadela? S. Andrej; ke svoj krish po ∫trani der∫hy.
Katir je med Svetnikami ta narvęzhe? S. Chri∫tof. ∫akaj ∫tojy S. Chrishtof pousod ∫vunej zirqve? Ke je toku velik, de skus dûre v'zirkuv namôre.
Katir je ta rôshtan Svetnik? S.Lovrenz is rô∫ham.
Kaj∫en Svetnik sam svojo ko∫ho na prudej ima? S. Jernej.
Katir je ta prederte Svetnik? S. Boshtijan is pshizame.
Kaj∫ena Svetniza use toppelt vide? S. Lucija; ke ima ozhy v' glavi inu v' rokah.
Katiri so ti naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ∫aperte der∫he, inu ∫he use od∫vunej ∫najo.
Zhegay pès je narhujshe, inu se narmejn obrajta? Shent Markov pès; ke je ∫malan, ali is le∫a ∫rę∫an.
Ta ∫tare Modrijan Plato l. 5. de Leg. ima to uganko: En zhlovek (ni zel zhlovek) en slępz (ni zel slepz) je eno tizo (ni zel tiza) is enem kamenam (ni zel kamen) powyl; ke je na enemu drevęsu (ni zel drevu blu) se obvęsela bla. En pózhen fant, en slępúr je enega topirja; ke se je bil na eno zheshminovo ho∫o obvęsel bil, is morsko pęno, ali is enem zęglam uwyl.
En ozhe ima 12. synov. Usak syn ima po 30. otrok, katireh eni v'ardęzhemu: ti drugi v'zhernemu oblezheni hodejo. Prateka, ali lejtu ima 12. męszov. Usak mesz ima po 30. dny, katireh eni so ardezhi pra∫neki: ti drugi pak zherni delovneki.
Drugazhi je en Sofi∫t E∫opu to uganko toku goridal: Je enu veliku poslôpje, v' katiremu ∫tojy enu grôbu ∫idanje, verh hatirega ∫tojy 12. hish, ali zimprov, katireh slehern je is 30. kolmy podpert. Okoli teh kolov se en mosh, inu ∫hena usesku∫i dreveta, inu vonder se nigdar ujęti namoreta. Na temu svejtu ima lejtu 12. męszov, katiri so is 30. dnevami opperti: okoli katireh se nozh, inu dan suzheta, inu spreminata.
She na eno drugo vi∫ho: Kaj so tu ∫ene buqve, katire ble∫u per usaki hishi: skorej per usakemu purgarju v'ar∫hatu se ∫najdejo. Toku use lete buqve shtema ∫atu: ke use, karkol se ima na nebu: inu na ∫emli ∫goditi, v'sebi ∫apisanu imajo? Prateka.
Kaj je tu ∫ena ∫hival? ∫jutrej po useh shtireh la∫e: ob poldne ob dveh: inu na vezher hode po treh nogah? En zhlovek! mladu dęte la∫e po useh shtireh. Kader odrase, hôde po dvęh: inu, kader ∫tar, inu môterne rata, se more ob palzi oppirati.
Zhe mesęno per∫t is rogam preorjesh, nabode tebi perjetnega sadú pernesla: ampak katir skly, inu pêzhe ked koprive; inu pópr.Tuje: Kader tebe garje serbe, inu se is nohtmy praskash, si nezh bulshi, ampak le hujshi delash.
Je∫t si vôshem, de be mene nehzhé nepo∫nal, ∫atorej si obras is enem na posvojo u∫ętem flôram ∫akryvam. Zhe mene napo∫nash, tok se hud zhes tu: zhe mene po∫nash, tok je tebi malu mar ∫a tu. Ena Uganka.
Mi imamo 2. vekshe inu 2. majnshe se∫tre, katire so ali use 4. glih per myru, inu pokoju: ali, zhe se le ena pregâne, tok ∫he te druge ∫a njo tekô; al zhe bel te male pred teme velikeme teko, mejn te vekshe te majnshe ujamejo. So 4. Kolęsa v' vó∫u.
V'vashi vasi po∫nam je∫t enega osla; katir vinu nôse, ino vodo pye: inu eno komęlo, katira dnarjov polne ∫hakle nôse, inu koprive ję. Enega skoporitza inu eno skoporitko, katira usega obilnu ∫ado∫ti imata; si pak malu, ali zel nezh napervosheta.
Je∫t imam enega volizhka. Kader njega zhes ∫tręho ∫aluzhim: tok njega ∫a ręp obder∫him. En klovzhizh pręje.
Mi imamo per nas eno gospodizhno. Kader na vezher v'hisho pride, tok na enkrat skus use okna pogleda. Mi imamo tudi eno tako, namrezh: Luzh, ali u∫hgano svejzho.
Je ena ∫tvar od ene ∫hivale, od katire se ti lepu redish; kader se pak ∫azhné sama sebe zęrati, tok merski enemu k'uku, posvejte. Svejzha.
Podnęvi nimam zel nezh oppraveti; morem v'enemu kotu le∫hati. Al kumej se mrak ∫tury, tok morem le enu ∫a drugem ∫ęvati, ter ogn, inu plęmen po∫hirati. En ∫ushilnek, ali shnajzar.
Vash hlapz je ena zhudna ∫tvar. Kader gori, inu doli, sem, ter kje tęka, tok svojo dol∫hnu∫t, inu slu∫hbo narbel opprave; pride pak na svoj kraj, na svoje mę∫tu, tok na svojo dol∫hnu∫t po∫abe: svoje slu∫hbe na∫tury. En vôs.
So 4. zhudne ∫tvareze, bratji, inu se∫tre, te narperve ∫tvary na svejtu, katire so se skup∫dru∫hile. Ta perva têzhe v' en namyr naprej, inu se nigdar naupęha. Ta druge ∫hré voninvon, inu nima nekol ∫ado∫ti. Ta treta pye usesku∫i, inu se vonder naupyane. Ta zheterte piha zhasi, koker de be otl us gvant is enega ∫tergati: zhasi pak pezhe, de ni mozh v'sukni ob∫tati. So 4. Elementi: Voda, ogn, ∫emla, luft, ali sapa.
Kedu so leti shtirji: ta perve ni bil rojen; je pak vonder umerl. Ta druge je bil rojen, pak ni umerl. Ta tréte ni rojen; pak tudi ni umerl. Ta zheterte je bil rojen, je pak ∫he tudi umerl? 1. je Adam. 2. Enoch, ali Elias. 3. En Angelz. 4. usak zhlovek, katir je ∫he umerl.
Kaj ima Adam spredej, inu Efa ∫adej? To zherko, ali pushtob A.
Kje je Adam ta perve bart ∫hlizo jemal, ke je h'kosilu sędi? Per shtilu.
Kam je narpoprej, is ∫hlizo shl? V' sklędo; potęm shelej v'u∫ta.
Kaj je tu ∫ena dekleza, katira ni bla ∫a divizo odlozhéna; ∫atorej je mate po∫tala, ter je povyla, deslih se sama ni od matere rodila? Efa.
Kaj∫en zhlovek je umerl, ter ni bil pokopan: ni ∫trohnil pod ∫emlo, tudi ni bil od zhervov, ne od orlov snęden? Lothova firbezhna ∫hena je bla v' en ∫tebr soly na fraj ze∫ti sprebernena.
Prędn sem umerl, sem bil pokopan. Noben grób mene v' sebi nima: noben teshke kamen mene napokryva. Je∫t govorim she, inu shlishem; le svejta, inu svitlega ermenega sonza je∫t navidem; ke v'svojemu grobu she ∫hivim, ter is grobam v' red, Buh ta vę, kje po svejtu okoli derzhim. Jonas v' trebuhu te morske ribe.
Kaj∫en dan je v' novemu te∫tamentu sonze szer gori; al doli she ni shlu? Dans; zhe je she dan, inu ni mrak.
Kaj ∫tojy na verh usake zirqve? Pizheza verh zherke i. v' ti besedi zirqve.
Kaj je tu per vas ∫ana Xtijana, katira je spręd, inu ∫ad glih, ter tebi, koker otshesh, rajmno toku lohka naprej koker na∫aj gręde? Ama, ima spred, inu ∫ad A, ter se predsej inu ritnesku Ama bêre.
Kaj je pak una, katira je spred, inu ∫ad glih; na srędi pak toppelt? Ta beseda: Anna.
Tvoj ozhe so ∫a 33. lejt mlajshe, ked tvoj dedzhek, ∫apishi meni obęh ∫taroft is eneme, inu rajmno temei∫teme ziframe. Ozhe so 66. lejt ∫tari: inu ke te zifre okoliobernem, so dedzhek 99. potemtakem 33. lejt ∫tarejshe, ked moj ozke.
En lokaj, katir ni mogl R ∫rêzhi, ke v'grad grę, vide eno na∫nano Xtijan o pred gradam na klopi sedęti. To prasha on: H'komu ∫te pishla? So gospud ∫hlahtne doma? Kaj be ada? Is njimi be rada govorila. Is gospud fewóltajam namoete govojti, je pe vodi na węgu, pej devah. Kaj ∫te? Odkod pidete? Koku vam je imę, ali pimk? — Ona ni otla njemu na tu ∫a∫topnu odgovoriti, temuzh je djala: zhe gospej ∫hlahtni povę∫te: de ranka rama is rudmatzhja se pu∫ty nji lepu pohlevnu perporozhiti, tok bo∫ta vi, inu gospa vedela, koku je meni imę: kaj sem, inu odkod sem. R. nai∫rezhi, tok je Anka njenu imę; tok vęsh, de je ama is Udmatzhja.
Koku be lesiza is tremi pushtobami pisal? En kosz lesú polo∫hi ∫ravn ter rezhi: tu je lęs, iza pak perpishem tok je les iza s' treme zherkame pisana.
Ena gospa ima dve hishne dekle, ena je ena Judena, ter je nji Lia imę; ta druga je ena Xtijana, ter je nji Ro∫a imę. Koku njeh otshe, de be obę skupej naenkrat prishle, is eno besedo po imenu poklizati? Ro∫alia.
Kaj je tu, kar kmet notshe, inu od sebe ∫aluzhy: tu gospud v'ruto hrane, inu per sebi v'ar∫hatu obder∫hy? Ali drugazhi: Kaj na ∫tęni bres kluke visy? Smrkl.
Zhe tebi v'roke podam, tok is rok spu∫tish, kaj otshem tebi is rok u∫ęti, tok napu∫tish, kaj otshe tu ∫ena besęda biti? Per∫t, po dvojni ∫a∫topno∫ti: enkrat na ∫emli, drugezh na rokah.
Kader per fari v' zirkuv notrigresh, kaj imash na desni, inu kaj na levi roki? Na usaki 5. per∫tov.
Zhe njega videsh, tok njega napoberesh zhe njega navidesh, tok njega poberesh. Kaj je tu? En pishkav leshnek, zke luknezo v' njemu videsh, tok njega le∫hati pu∫tish.
Zhe meni vezh prezhu∫amesh, vęzhe ratam: zhe meni vezh perver∫hesh, majnshe po∫tanem. Ena jama.
Kaj je tu: je ∫mirej situ, inu vonder ∫mirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby, po∫hré, inu preseje.
Drugazhi. Kai ∫e pozh use v'mene issûje, vonder nekol poln naratam. Moj velik trebuh se toku nabâsa, de be meni utegnil pozheti; al kmalu je spet pra∫n, ked ena prederta danka. Pride meni voda, ked ena zęla povúdn v' moj govt, tok mene na∫atopy, ampak, koker spred notri, tok ∫ad vonkej shine. Enu situ.
Tvoje se∫tre ime se Ne∫ha, inu tvojega brata An∫he pishe; al naredi meni, de Ne∫ha bo An∫he: inu An∫he Ne∫ha.
AEHNS.
Tolkajn, tuje: 5. zhèrk ima obeh imę; tedej pre∫tavi teh na 5. zedelzeh ∫apisaneh zherk toku koker otshesh imę imeti. Je Ne∫ha? tok A to pervo zherko po∫tave, inu E to ∫adno, tok bo An∫he; je pak An∫he, inu otshesh Ne∫ha narediti, tok A to ∫adno, E pak to drugo zherko po∫tavi, inu se bere An∫he.
Kaj se bahash? lub moj ratar! Ke ti koker ro∫or tebi, semterkje enaku hodesh. Na tako vi∫ho je tebi dar spred, inu ∫ad; al ∫ôb se ti skorej vezhdejl le na∫aj. Tvoj bôtr, ręs ni nezh, koker ti pravesh: pruti tebi. Pred njim je szer le en maslez; od∫ad pak je zel sam v'vashi vasi; al vonder usem na∫aj je. Al je∫t ∫nam she vezh ked krushke pêzh. Je∫t spred, inu ∫ad malam; spred, inu ∫ad is rokame maham; spred inu ∫ad smęteno medem, bob naprej, inu na∫aj melem; qvas spred, inu ∫ad mesem; ∫nash ti tu? tok naj je en par. Al kedu nama bode tu uganil, zhe ni enaj∫te shole na Verhneki shtudiral? Ene besede se naprej rajmno toku, koker na∫aj is eno drugo besedo, koker dar, se na∫aj bêre: rad: toku beresk usem na∫aj mesu, itdr.
Matevsh lubez bo je∫ik ja kos al pak kaplo sok aj kisej ob zebul h'svetam. Zhe ∫nash ritnesku brati, tok bosh lete besede rajmno toku, koker spredsej bral.
Is glavo, inu is zęlem ∫hivotam plavam je∫t pod vodo. Glavo meni odsękaj, tok slu∫hem tebi ∫a piskre inu ko∫ę pred pezhjo. She predno zhetert meni odrę∫hi, tok ni tebi treba veliku uganuvati. Je∫t tebi sama povęm: de sem: ena, — Odsękash meni ręp, tok bom zvilil, inu rekl, de sem: en — Kedu? ∫ad meni ręp poverni, ter klun odshipni; tedej na! tu imash to uganko.
Al she navęsh, kaj je tu? Ta beseda: Mręna. U∫ami M prezh, tok je: Ręna. U∫amesh R prezh, tok je ena: she tudi a, tok o∫tane: en; povernesh pak a, inu e spredej prezhu∫amesh, tok o∫tane: na! tu imash to uganko.
Sem szer ena slaba ∫tvar; al vonder kus tebi! svojo mozh poka∫hem. En drug mene veliku naobrajta, ke navę, kaj∫ene velike dęla je∫t delam. Mej∫tu, inu use hishe morejo meni pod mojo obla∫tjo ∫tati. Bres mene namore nehzhe ne von, ne notri pridti. Bo∫hjo vê∫ho varijem je∫t tudi nozhindan; ∫atorej pak tudi mene me∫hnar skerbnu varije, de mene na∫guby. Kluzh.
Je∫t sem gospodariu skorej use per hishi. Bres mene namore nekamer pridti. So lih ∫he use dure ∫aperte, inu usi kluzhi ∫alo∫heni, pogubleni, tok je∫t njemu use dure odpiram pred njim, inu ∫a njim ∫apiram; ∫akaj brada mojeh u∫t she merski eno lukno ∫takne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per hishi odpré.
Drugázhi. Fugàn prave: fugajma se; fuganka prave: dajma se. Kluzhanza, kader se kluzh natakne.
Ena ∫hena med durmy ∫tojy, inu en kos kruha ję: mosh ∫a ∫tęno ∫tojy, inu shzhy; ∫hena vęka na njega is eno uganko: sonze sęje; pak desh gre. Môsh nji is eno drugo odgovory: Malen męle bres vode.
Zhe nimash, tok ∫helish: zhe imash, tok malukedej obder∫hish. Dnarje; ke se imajo ∫a vondajati.
Drugazhi. Poprej nezh napomaga: ampak kader se od sebe da. Dnarji, ke se najedô, ne pyô: ampak ∫a ję∫ti, inu pyti itdr. vondadô.
Je∫t shlishem gôdze. Tam pod eno shupo pred enem pódam en kup otrok, inu mladeh ludy na prę∫ho ∫tojy. Kaj je tu? prasham je∫t enega, katir ima ∫dej tukej, ∫dej tamkej kaj oppraveti. Le poterpite Gospud! prave on: ob kratkem, inu is eno besedo vam otshem use povedati. Tu je ena ohzet. Ovn je ∫tarashina: Medvedka teta: Petelin ∫hęnen: Lesiza neve∫ta: svatji, katiri se v'rajah suzhejo, so: Vovk, inu Ovzhiza: Mazhk, inu Mishka: Pès, inu ∫ajkena: Komar, inu Muha; Pibr, inu Shuka: Orl, inu Golobiza. Dru∫hiza je Shtorkla: ta mlade hudizh be ∫he tudi ∫ravn bil, aku be bla njega nevę∫ta ∫a druga u∫ęla. Tega ni Lisjak perpu∫til; ke baroko nose, inu is njo svoje ro∫hizhe ∫akryva. Drug je ta mlade Ko∫l. Medved na basu gode: ta ∫tare Ko∫l, inu ta mlade Mazhk na goslah godeta: Lisjak na zitre wye: Bik, inu Merjasz trôbeta: Ja∫bez piska. Je∫t sem Pęgam njeh po∫trefuvavz. Gospud! vi menete, de tu so marne; je pak vonder use res. Usak se toku pishe. Tu je slehernega primk.
Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan tizhim; al vonder se is njeh nezh nanauzhim.En mol,hatir buqve i∫jeda.
Kaj so tu ∫ene tize? ta perva nima serza: Ta 2. nima kryvy: ta 3. nima je∫ika: ta 4. svoje mladizhe dojy: ta 5. nima ∫hovza: ta 6. póje, de kry pluje: ta 7, try lejta ∫tare jagode ∫ôble. Uganesh tu use, tok se meni en modrijan, inu vędèsh. Sóvi je serze upadlu: zhębela nima kryvy: zhapla nima je∫ika: topir svoje mlade dojy: golob nima ∫hovza: slavz póje da kryvy, inu brinovka try lejta ∫taru ohmetje na hra∫tu ∫oble.
Ushęzh je moja shpendija: sladkè je sad mojega dela, al navarnu je moje mashtuvanje. Povęj meni: kedu je ta, de se bomo vedeli, njega varuvati. Zhebela, ke pizhe, aku se re∫dra∫he.
Ni mesú; je pak vonder od mesa rojenu. Nima nosa, ne ozhy, ne usęsh. Odrę∫hesh njemu glavo, inu njemu pyti dash, ter njega po eni ver∫ti ∫a drugo se sprehajati pu∫tish, tedej se smę pu∫titi pred usakem videti, ter ∫na pousod ob∫tati. Enu ∫a pisanje ure∫anu perú.
Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: grę na dnu, inu ∫helę∫u doliulęzhe: v'po∫teli le∫by, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu, ke se ∫a pirneze vaga, tok ∫helę∫u doliulezhe: v' po∫teli pirneza le∫hy, inu vonder naspy.
Gôs je mene ∫godnila. V' tav∫hent koszov je mene babja roka re∫tergala. Usak dan mene hishne dekle she ∫dej pretepajo, inu ∫hlo∫ajo, ter si nobena nobene ve∫ty nadela. Use mene dolitlazhe podnevi, inu po nozhi; al le zhakajte! smert bode prishla, ter vas bode podavila, inu mene od vashega tlazhenja reshila. Ena pirneza.
Kaj je tu? ∫a enega je premalu: ∫a tri prevezh: ∫a dva lih rajmno prov. Ena skryvno∫t. Zhe njo edn ve, ni nobena skryvno∫t: zhe triji, nabo dolgu skryno∫t o∫tala.
En pubezh nas ima v'svojeh rokah inu usi: uwogi, inu wogati si voshejo nas imeti.Numeré v'Lotaryi.
On grę zhern v'toplize; pride pak erdezh na∫aj. En kuhan rak.
Uwoga kuharza! ti se moresh ∫avle mene do∫tikrat jokati: inu mene vonder nezh naboly; al navęsh, de, kar mene rody, bres mene se narody? Dim dela ogn: inu bres dimu se ogn na∫tury, katir sol∫se v' ozhy perprave.
Kaj so tu ∫ene ozhy, katireh zhlovek na∫hely imeti; ke njega usesku∫i bolę, inu ∫a bi∫tre pogled njemu nezh naslu∫hejo? Kurje ozhesa.
Je∫t govorim bres je∫ika; bres pluzh je∫t vekam. Je∫t sem vashega vesela, inu ∫halo∫te dejlę∫hn, inu vondar serza nimam. En ∫gvon, katir k' pra∫neku inu merlizham ∫gvony.
Drugazhi.On ∫mirej u∫ta odperte der∫hy: v' u∫tah njemu je∫ik visy. Sam od sebe nigdar nazherhne; le po sili njegov gobz movzhy. Le wunkni njega, ter se bo ∫dajzi is svojo shtimo ogglasil. En ∫gvon.
Sam od sebe je∫t k'tebi pridem, ter tebi use sorte figure ka∫hem, inu na tako vi∫ho is pra∫nem veselam mâmem: is pra∫nem ∫traham ∫trashem tedej, kader mene navidesh, ampak de le ∫ame∫hish. Sajne.
Drugazhi. Sem ∫dej tu, ∫dej tam; al tebi se le toku ∫dy; kjer jeft vonder nisem. Je∫t videm, kar nisem svoje dny videl, inu vonder ozhy nimam. Sem szer ena gmajn ∫tvar; af vonder en Krayl. Imam use shaze, inu vonder pra∫ne roke. Sajne.
Starsham, inu otrokam morem je∫t slu∫hiti: ponozhi ∫a glavo: podnevi ∫a rit. Vajkshneza.
Kar sem dans: ∫he jutri nisem vezh; hisha, mi∫a, po∫tela, zel moj primk, use je prezh. Neve∫ta.
Je∫t imam eno zel majheno hisho, katire dure usesku∫i ∫te∫aj odperte ∫toje. Je∫t se nabojim, de be meni kedu kaj naukradl; ke sama le od tatvine ∫hivim. Ena mish.
Po pirju ked en Angelz lep: po nogah bôs ked en tat: po shtimi peklenski dushi podobn. Povej meni: kaj je tu ∫en tizhk? En Pav.
Je∫t imam eno veliko glavo: eno wuzho polno ∫ern je∫t imam; al dalshi ked use tu drugu imam le eno nogo; Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák.
Sem od∫vunej po zelemu ∫hivotu gladka, ked ∫hamet: od∫notrej ked vovk kosmata: okrogla ked kugla. Nog szer nimam, vonder tezhem ber∫hejshi ked ti: vonder poskôzhem vikshi ked ti. Peretniz tudi nimam, vonder lejtam ked tiza po luftu. Ver∫hesh mene ob tla — tedej dobim jeft she vezhe mozh. Ena ∫hôga.
Is mojęmi oj∫tremi ∫obmy zel lęs, inu kamen prejęm, zhe meni le kedu pomaga; is le∫tne po∫kre∫hno∫te pak se nigdar nobene ∫tvareze nalôtem. Ena ∫haga.
Pogledash mene v'obras, tok menesh de sem nôzh; al zherna vonder nisem ked ∫amurz; deslih tebi po dnevi temmo delam; dokler ∫vę∫de meni nasvejtejo, inu mejsz mene naressvitly. Megla.
V'goj∫du sem je∫t gori∫rasla: enega kmeta roka je mene ∫ve∫ala, inu lesem v'mej∫tu perpelala; ∫dej more per meni use zhi∫tu, inu zhednu biti. Grem rada ∫a usakem, kedurkol mene vôde: ∫a mano tudi use radu gre; le pred mano se use, koker se spodobe, vogiba.
Ali drugazhi. Shviga, shvaga zhes dva praga. Ena Metla.
Biba le∫e, biba ni: tovor nese, osl ni: roge ima, ko∫l ni; kaj je tedej? En, povsh.
Doklej je moj Gospodar ∫hivel, sem bil muta∫t; ∫dej pak, ke so njega powyli, klizhem use, moje glihe skupej. En volovske rôg enega zhędneka, ali kravarja.
Zel dan morem toku hitru, kokęr sonze tezhi, koker mene, zhe le otshesh goripogledati, videsh, ter sam namoresh drugazhi rezhi. Al koker hitru se ∫mrazhy, tok ob∫tojim, inu terdu notri da drugega dnę, de mene spet tu gorigredozhe sonze ∫budy, ∫aspim; ∫ategavolo pak tudi mene drugazhi navidesh, koker eno senzo na ∫tęni. Sonzhna ura.
Deslih se nekol na∫la∫hem, temuzh uselej use ręs, inu po pravizi povęm, tok se vonder merski katiri, inu ∫la∫ti ∫hen∫tvu zhes mene to∫hejo: de sem ali prevezh perli∫nen, ali prenaludne, ter njem use pre∫ve∫tu, inu ozhitnu ska∫hem. Enu oggledalu, ali shpęgl.
V' spomladi tebe re∫veselim: v'toplemu lejtu tebe hladim: v'jeséni tebe ∫hivim: po ∫imi tebe gręjem. Kaj otshesh she vezh od mene imeti.Le letu be rad vędel, zhe mene po∫nâsh. Enu drevu.
Vetr, ali voda je moje ∫hivlenje inu gibanje, szer sem mertv, se naganem. Jedy druge je∫t, de ∫hivim, na potrebujem; ke koker sem rekl; od vetra, inu vode ∫hivim; tebi pak tvoj usakdane kruh perpravlam. En malen.
Sem szer ena ∫vę∫da; al na nebu vonder nisem. Per kojnekeh mene ti narvezhdejl, zhasi tudi per peshzeh, inu ne malukedej per enemu tepzu najdesh; torej slu∫hem le ∫atu: te lęne spodwadati. Oj∫troga.
Otrokam sem je∫t ∫a zir, inu jegro: ję∫nem ∫a mashtuvanje: tem, katireh se kedu lôte, ∫a brambo: tem ∫tarem ∫a opporno, de napadejo. Ena palza.
Uso ko∫ho meni oderesh: uso kry, inu sokrovzo is mene ∫tlazhesh, inu, deslih je kisela, tok njo is ∫helu∫hejam popyesh. Le moje mesu per tebi nezh navela. Ena Limona, ali Zitrona.
V'ognu mene martrash: is kolęsam taresh: moj prah v' vodi ∫atopish, kjer morem bres use zha∫ty o∫tati: inu vonder mene tolkanj shtemash, de gospęm navęsh is nezh bulshem, ked is mojo vodo poftręzhi. Kaffee.
Je∫t terdim ∫dej: ∫dej mehzhim; veliku uwogeh, al veliku vezh wogateh je∫t ∫turim. Use mene shtema, vonder prebli∫u sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ∫akaj, kjer sem prebli∫u, use po∫hrem: kjer sem predelezh, use pomerjé. Ogn.
En naperludne go∫t tirja od mene dolg, kar sem njemu dol∫hn. Je∫t njega pozhasi plazhujem, vonder poterplenja nima. Kar njemu dans plazham, tu tirja on mene jutri spet, inu toku pojutrejshnemu spet. Poj njemu, ali ∫hvi∫hgaj: ponujaj njemu ∫late, ali krone, ∫a use nezh namara. On otsbe rajmno tu imeti, kar sem njemu dol∫hn. Lakota.
Dneva namorem terpeti. Mrak mene ∫dajzi ovvesely. Pirja szer je∫t nimam, vonder ∫nam od ene ∫tęne, da druge lejtati. Podnęvi mene use ked pajka sovra∫he; torej se le ponozhi bres pregajnanja perka∫ujem. Topir, ali pirpogazheza.
Je∫t sem szer le enu ∫elske. Ti mene ked kamen terdega delash: inu de se tebi prov dobr ∫dim, ni drugazhi, ampak, de se tebi us szedim. Zukr.
Kedej sem bil enu lepú ∫elênu ∫elshe: ∫dej zhi∫te prah; al ∫dej shelej sem toku drag, inu ∫hlahtn, de mene v' ∫lateh, sreberneh, kositarskeh, ro∫hnęh, inu popyra∫teh posodah hranejo: ke ote raishi bres kruha, koker bres mene biti. Tobak.
Is ene dalne du∫hele, od enega drevęsa pridem je∫t k'vam. Kaj sem vam ∫turila, de mene toku uso reszukate, reztergate, re∫nesete? Je tu moja hvala, de vas gręjem, de vas finu gvantam? Pavola.
Koker svet is morjam sem je∫t, okrog inu okrog, obdân. V' meni se ena luba ∫ival ∫na; al predn se o∫∫hivy, njo ∫he ti popyesh ali pojęsh. Enu jajze.
Moje mesú je ked mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat erdezh: moje ∫tanuvanje je is slabem li∫tjam pokrytu: al na tu ti malu porajtash; kader k'meni perlę∫esh, de be mesne spod moje ∫tręhe ∫tergal. Se mene von∫tergal; tok ∫azhnesh mene is sladzhizo napajati. Ki mordej meni skus tu enu vesele narediti? O kajshe! le mene slajshi u∫hyvati. Erdęzhe jagode.
Kaj imash ti ∫eno tovarshezo, katira še sama sebe tô∫he, ja koker en sodnik si sama sebi svoje skryvne pregręhe naprejmętshe: per rihtnemu ∫tolu sama name∫t trynoga ∫tojy, ter tebi, njemu tovarshu is ∫tu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes se, inu zhes tebe sodbo sklepa? Tvoja ve∫t.
Shkoda! de kaj ∫nâm. Vam slu∫hem je∫t dobru; al mene moja kunsht umory. Je∫t si sam sebi grób narejam. Sam sebi si je∫t svoj shtrik prędem, ter se sam sebe pofęntam, pogubim. En ∫hidanek, ali ∫hidne zhervizhk.
Katire bovhe so slajshe: moshke, ali ∫henske? ∫enske; dokler, kader eno bovho uwyejo, kry is nohta obli∫hejo.
Sakaj imajo ∫hene vezhe lase na glavi, koker mo∫hji? ke mo∫hji imajo vezht brado koker ∫hene.
Nimam nog, tudi nekar je∫ika, vonder morem na dale tezhi, inu lejtęti, inu poshte nositi. En li∫t, ali pismu.
Kje se voda dragu kopuje? Per wirneh, katiri vinu ker∫tujejo.
Sakaj lasji poprej sivi ratajo, koker brada? ∫atu: ke so ble∫u 20. lejt ∫tarejshi ked brada.
Kolku dobreh: inu veseleh dny ima en mosh per svoji fheni? Dva, na dan svoje porôke, inu na dan njene smerte.
Katir kamen je ta nar∫hlatnejshe na svejtu? Malenske kamen, ke noben kraj namore bres njega biti.
Kaj bres sols nashtemamo? Hren.
Kaj∫enem ludęm se moremo zhi∫tu spoveduvati? Enemu besedneku, ali Dohtarju, enemu Arzatu, inu spovdniku.
Kaj vezhdejl is sonzam, ke doligrę ∫apade? Hvalez∫no∫t ∫a prej te dobrute.
Al ∫nash is węlo krędo zhernu pisati? ∫nam. U∫ami krędo, ter ∫apishi to besedo: zhernu.
Kaj je od∫notrej votlo, od∫vunej poln lukn? En naper∫tnek, ali fingrat.
Kaj∫en antverh narbel grę: kal∫en narbel tizhi? Shushtarske narbel grę: ∫heblarske tizhy.
Kaj je ∫en re∫lozhk med enem mesarjam, inu med enem kojnedirzam? Mesar prave: kje ∫hivina ∫tojy? kojnedirz: kje le∫hy.
Kaj je ∫en re∫lozhk med eno farovshko kuharzo, inu med enem vavpetam? Kuharza je ∫enshega, vavpet moshega spola.
Kaj se je slehernemu zhloveku, pred tabo: inu se bo slehernemu ∫a tabo permirelu? smert, ali umręti, pishe S. Pavl Hebr. 9. 27.
ZHUDNE KUNSHTE IS Węle shôle.
urediI.
Uganiti, kaj si je keđu ∫eno zherko, ali zifro s'teh na drugi ∫trani teh bukovz po∫tavleneh 8. tablez v' mislah ∫bral.
PODUZHENJE.
Velęvaj si povędati, na kaj∫eni s' teh 8. ∫gorneh tablez A si je kedu kaj v' mislah ∫volil; nej bo ∫he potęm en pushtob, ali zifra, tega ni tręba praveti. Koker tebi povę, tok prashaj njega: v'kaj∫eni tabli s'teh spodej B. po∫tavleneh tablezah se ∫najde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem po∫taveti: An∫he si je ∫bral I.,Ne∫ha pak z.
Poprashash njeh, kje usakega ręzh v'∫gorneh tablezah ∫tojy, tok povę tebi An∫he, de v'ti pervi: Ne∫ha pak v'ti VIII. Tedej ∫he vęsh, de An∫hetova rezh je ta perva: inu Ne∫hena ta osma; al, ke she navęsh v'kaj∫eni tablezi njeh imash odspodej yskati, prashaj v' kaj∫eni tablezi se pak vaje rezhy v'∫dolneh tablezah ∫najdejo? An∫he prave; v'VIII. Ne∫ha v' I. Shtej v' ti povedani tabli od∫gor od desne na lęvo plat doli; tedej si je An∫he 1. inu Ne∫ha to osmo rezh v'ti pervi ∫dolni tablezi, tu je: z. v'mislah i∫volila.
II. Narediti, de ena malana ∫haba ragla. V'∫tęno ∫votli eno lukno. V'to deni eno li∫tno ∫habo, ter lukno s'popyram zhęs ∫agerni. Zhes to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ∫elena ∫haba ∫malana. Na vezher u∫ami luzh, ter njo pred to malano ∫habo der∫hi, tok da bo ta ∫hiva ∫haba ∫a pildam v'lukni topluto, inu svitlobo zhutila inu raglati ∫azhęla: inu, katiri ∫a tu navedô, bodo menili, de ta malana ∫haba raglá.
III. Narédití, de v' enemu povę∫nemu gla∫hu voda gori naqvishku ∫tópe. U∫ami eno kupezo, ali pyvne glash, ter, obernenega v' desni roki der∫hi: v'lęvi ∫a∫hgi en kos popyra; al toku, de v' glash notri gory. Temzhasi imej pred sabo eno skledezo is vodo, tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ∫he popyr en zhas odgory, povę∫ni glash ravnu v' skledezo, ter bosh videl, koku bo glash vodo na se gori potegnil.
IV. Is 21. Qvart eno uganiti, katiro si je kedu v' mislah ∫bral. Re∫lo∫hi teh 21. qvart ∫apored v' 3. kupzheke toku, de na usak kupzhek 7 qvart pride. Na tu poprashaj, v'kaj∫enemu kupzheku je tai∫tą qvarta, katiro si je kedu v'mislah ∫bral. Verh tega kupzheka deni ti en kupzhek, inu enga drugega spod, de ta kupzhek is qvarto v srędo pride. Na tu spet qvarte na 3. kupzheke re∫talaj, inu spet tai∫te kupzhek, v'katiremu se ta ∫brana qvarta ∫najde, v'sredo med ta druga dva kupzheka dêni, ter njeh spet na tri kupzheke re∫dejli, inu tai∫te kupzhek, v'katiremu tebi ta druge povę: de je njegova ∫brana qvarta, v'sredo med ta druga dva kupzheka deni, inu ∫azhni od∫gor, ali odspod qvarte ∫htęti, tok bo ta 11. katiro si je ta drugi v'mislah odlozhil.
V. En per∫tan na pepelu obvęseti. U∫ami eno ∫hlizo soly. Ulij enu malu vode gori, ter prov ∫mejshaj, de se sol ∫topy; pomozhi tedej eno mozhno nit notri. Pu∫ti, de se posushy. To suho nit ∫menzaj enu malu is roko, ter njo toku natvę∫i, de fraj doli visy; potęm pervę∫hi per∫tan s'to nitjo na konzu, de doli visy. Natu per∫hgi nit is enem, u∫hganem popyrjam, tok bo szer nit spepelila; al per∫tan bo obvisel.
VI. Vinu od vode v' gla∫hu lozhiti. Natozhi pol gla∫he vode; potęm pak eno węlo partneno ruto zhes glash toku re∫gerni, de se v'sredi vode datika. Na to ulij v'ruto vinu, ter ruto pozhasi veni∫lezhi, de se vinu skus ruto prezedy; tedej bo węla voda od∫dol sama; erdezhe, ali ermenu vinu pak od∫gor ∫talu.
VII. Eno qvarto zganiti, katiro gdu is pushla von∫makne. Is useh qvart le take ∫beri, katire po konzu ∫toję; tedej pomóli pushl, nej tebi kedu eno von∫makne, katiro otshe. Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti tvoj pushl qvart v'svojeh rokah narobe, ter si pu∫ti to vonspuleno qvarto ravnu notri v' pushl utakniti, kamer se njemu polube. Ti premejshaj qvarte, doklej ta druge otshe; potem pak, ke qvarte prebirash, bosh kmalu videl katira po konzu ∫tojy, je rajmno taista, katiro je vun∫maknil.
VIII. Ena vadla ∫a dobizhk. Ulij v' en glash polovizo vode, inu polovizo vina s'tikama, de nobena kapla vezh notri nagrę: al vonder ne zel toku is verham, de be zhes shlu. Rezhi, nej tebi gdu ∫polovino ∫latov, ali noveh groshov da od teh, kar njeh bosh notri v'glash perpravel, predn zhes pojde. Zhe se s'zhem ∫a∫topesh, tok u∫ami en ∫lat ∫a tem drugem, ter njeh ∫apored ob robu per kraju doli, notri v'glash spushaj; tedej bosh videl, kaj njeh she notri pojde, predn voda, ali vinu zhes pojde.
IX. Rajmno toku se ∫tave: De ti, ko is hishe vongresh, bosh vonder poprej na mi∫o s'pe∫tjo goriudarel, ked un, katir s'taboj stave, inu v'hishi o∫tane; ∫akaj zhe she ∫a to vadlo navę, tok bo, koker hitru ti v'hisho na∫aj notri∫topesh, na mi∫o od∫gor doli s'pe∫jo wutel; ti pak k'mi∫i skózhi, ter od∫pod mi∫e gori udari, koker je vadla bla: ne doli, ampak gori na mi∫o udareti.
X. Is kluzham bres purfla ∫tręlati. Napolni kluzh is vodo: inu ke je kluzh poln vode, ∫amashi lukno is enem lesenem klinzam dobru, de luft notri pridti namore; tedej der∫hi kluzh zhes goręzho svejtzho: inu ke se bo kluzh segręl, bo ked ena puksheza pozhel.
XI. De en nov grosh, ali en sovd po robu na shpizi ene shyvanke okrôgle plęshe. Urę∫hi en zvék, koker en ma∫inz debel, ki ene polpedy dolg. Tega ∫asadi terdnu v'eno v'dilo ∫vertano lukno. V'srędi na verh zveka utakni ravnu, inu terdnu na uhu eno shyvanko, de shpiza ravnu po konzu gori moly. Potem u∫ami en glih dolg, inu debel zvek, ali klinz; v'ta klinz glih v'sredo grosh is robam utakni. Na usak konz klinza pak eno glih teshko svinzhęno kuglo pervę∫hi. Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke, ter klinz per enemu konzu ∫asuzhi, tok bosh videl, koku se bo grosh okrog sukal ter nabo dolipadl, doklej se glih suzhe.
XII. Otshesh ∫vedeti, zhe je vinu samu na sebi, ali is vodo ∫mejshanu? tok natozhi vinu v'en glash is enem dolgem gerlam, koker so gla∫hi ∫a arznye, ∫atisni gerlu dobru is pavzam, ter v' eno posodo vode povę∫ni, u∫ami pavz prezh, spu∫ti vinu v'to is vodo nopolneno posodo; zhe vinu von∫tezhe, tok je ozhitnu ∫namene; de vinu ni samu na sebi: zhe pak v'gla∫hu o∫tane, tok je vinu zhi∫tu, inu samu na sebi.
XIII. Dobre kôp jeseh narejati. Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15. ali 16. bokalov der∫hy, is hudem jeseham, ne zel da verha. Kader jeseha potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh odtózhi; al per tü∫ti prizhi kmalu ∫pet posodo is 2. ali 3. bokalami tople vode nalij. Kader se ta 2. ali 3. bokale jeseha ponuzal, tok spet 2. ali 3. bokale is verzha odlij, inu is 2. ali 3. bokalami tople vode verzh ∫alij: tok bosh bres tega, de be k'temu vina potrebuval ∫mirej dobr jeseh imel.
Komer je is bokalami ∫alyvati prevezh: ta ∫alyvaj te odtozhene masleze is maslezami vina.
XIV. Jajza dolgu hraniti, de se nausmradejo. Kader so jajza dobre kop: kopi njeh ∫rishneh, kar njeh ∫a ∫imo potrebujesh; tedej si v'eno dolgo dilo tolkajn lukn, toku delezh saksebi ∫vertaj, kar pro∫tora enu jajze potrebuje, de se tega drugega nadatika. V' lete lukne po∫tavi jajza ∫apored (ne na ta okrogle; ampak na ta shpiza∫te konz toku, da se njeh nezh, samuzh le lęs te dile nadatika: inu jajza bodo tebi na pollejta dobre, inu frishne o∫tale.
XV. Per ∫akurjéni pêzhi lęd narediti. Ulij enu malu vode na mi∫o; tedej dêni en zina∫t okrô∫hnek, ali taler gori: na taler deni snegú is soljo ∫mejshanega, kar je prov. Natu bo ∫azhel taler na mi∫i toku permer∫uvati, koker se bo snęg tajal. Kar se ∫a tolkajn popręd ∫gody, ∫a kolkajn bel je hisha ∫apalena.
XVI. She na eno drugo vi∫ho. U∫ami en zina∫t taler: deni sneg gori, ter njega is soljo ∫mejshaj. Ta taler po∫tavi na eno trynogo, ali na en rosh nad ∫herjavzo. Na ta taler po∫tavi en drug taler (∫a mojo plat) s'toplo vodo. V'eni miniti se bo sneg ∫tajal, inu voda bo na ∫gornemu talerju ∫mer∫nela.
XVII. Mishe, inu podgane bres misheze, inu ∫trupa pregajnati. Roshtaj majhene kofetelze mezesnove gobe v' maslu, ter njeh kje potrosi, kjer si ∫amirkal, de mishe, ali podgane ∫ahajajo, de na tako vi∫ho poprej te roshtane gobe pojedô: inu, koker se njem goba v'∫helodzu napné, tok more pozheti; inu mish, ali podgana pozerkati.
XVIII. Ali: U∫ami enu malu te∫ta: v' tui∫tu ∫gnêdni pilenja od ∫helę∫a, inu drobnu issekanega, ossmodenega spéha, ter ked kruh spêzhi: ali ked en króf oppohaj, inu misham po koteh pometshi, inu potrosi.
XIX. Mishe is zvekov, ali kamenzov delati. Gledaj, de mish, kolker njeh moresh polovish, inu v'eno drota∫to pa∫t ∫apresh. Tedej si en ∫hakl napravi, katir je, glih zhes sredo skus, inu skus v'prejk preshyt, inu na obęh konzeh ofn; al na eni is jermenami: na ti drugi plati is shpago previden. Kader otshesh tedej mishe delati, tok rezhi: pernesite meni tolkajn, inu tolkajn kamenzov, ali klinzov, kolkajn ti mish perpravleneh imash. Uni gredo po kamenze: ti pojdi po ∫hakl, ter mishe v' toi∫to plat ∫hakla, kjer so jermeni, notri ∫pu∫ti, inu ∫hakl ∫ave∫hi. Kader kamenze, ali klinze pernesô, pu∫ti njeh v'to drugo plat ∫hakla uręzhi, ter ∫hakl is shpago ∫ave∫hi; tedej ∫topi na mi∫o ter ∫hakl v'rokah semterkje prekuzuj; potem pak jermene odve∫hi, inu mishe von∫trosi. Tedej bosh videl, koku bodo ne le mishe, temuzh tudi gledovzi po hishi skakali.
XX. Is lesú bovhe narejati. Deni v' eno shroko gla∫hovnato posodo enukolku ublanz, ali ∫haganja. Tu polij is szavnezo; tedej pak posodo is irham ali ∫hlęmam dobru ∫avę∫hi, de luft notri napride: ter deni to posodo v'per∫t. Kader zhes 8. dny v'posodo pogledash, tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale.
XXI. Móle is ∫hitnega skèdna pregnati. U∫ami eno posodo, koker se tebi ∫dy, polno vode: v'toi∫to węke, ali verbove veje notri pometshi, ter njeh pu∫ti notri le∫hati, doklej usa voda ∫élêna rata. Tedęj poshkropi s'to ∫eleno vodo use ∫tęne, inu tla svojega skedna kjer ∫hitu hranesh: tok nabodo moli v' skedn, ali kashto prishli: ali, aku be ∫he ondi bli, tok njeh bosh skus tu pregnal.
XXII. Varuvati, de se mleku naissire. Ver∫hi notri v'mlęku eno betvo zukra: tok se tebi nabo issirelu. Ver∫hesh ti pak eno betv zukra v' pinovko: tok se tebi pûtr ∫luril nabo, deslih be 3. dny medla, pinela, ali pûtr delala.
XXIII. Stare krone nove delati. Polo∫i svoje krone 24. ur dolgo v'en hud jeseh. Ribaj njeh potem is eno is zhi∫tem skralubjam, ali kremor tartari potroseno zujno: tok krone toku nove ratajo, koker de be ble dans skovane.
XXIV. Eno fajfo tobaka ∫a∫hgati bres tega, de be blu tręba njo v'u∫ta u∫eti, inu na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v'u∫ta u∫ame, s'pavzam dobru ∫atisni. To s'tobakam nabasano glavizo pak k' plemęnu derfhi: tok se bo tebi fajfa sama od sebe lepu u∫hgala bres tega, de be blu tebi tręba pipk, v'u∫ta u∫ęti, inu is u∫tmy sapo ulęzhi, ali ∫a∫higati.
XXV. Eno svinzheno kuglo v'popyru ∫topiti, de se popyr nase∫hge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ∫avij, de se popyr bres use gibę zel popolnema kugle okrog, inu okrog gladku perlę∫he; tedej der∫hi kuglo na uni plati, kjer se, popyr nardebel∫hi kugle der∫hy, zhes luzh, tok se bo szer kugla ∫topila, de bo svinz doli kapal; popyr pak se na bo se∫hgal.
XXVI. Ottok, ali bolezhino tega gerla pregnati. Eno ∫hlizo soly, inu enu jajze skupej v'eni skledezi re∫tepi; tedej tu re∫tepenu v' eno ruto, na dve gubę, deni, ter urat obvę∫hi: tok bo bolezhino, inu ottok pregnalu.
XXVII. Gri∫ho pregajnati. Na drobnu welęga popyra re∫rę∫hi, koiker otshesh; tedej te kosze v'mleku, koker en sôk skuhaj, inu jęj.
XXVIII. Vetrove v'mehurju, ali madrône pregajnati. U∫ami ∫hefrana kolker be s'dvema per∫tama, ked en shnof tobaka u∫el; tega v'vinu skuhaj, inu pij ked en thee.
XXIX. Zhe imash bolehne ozhy: tok der∫hi si 3. shkorze (usi triji morejo mandelzi biti, de njeh ∫henize namotejo) Kader kaj jesh daj od tvoje pre∫vezhene jedy is u∫t tudi njim: vodo pak v'eni plitvi shiroki posodi, v'katiri se ∫najo kopati. Kader se odkoplejo, u∫ami ti vodo, ter si me∫hęje svoje ozhy usako uro enkrat, ali saj vezhkrat en dan umij. Ene sklę potęm ozhy, druge pak ne; al tu je use enu; ke v' 14. dnęh usem glih pomaga.
XXX. Bradovize is rok, ali obra∫a odpraveti. Kader se goridijane, inu ∫he ossolene shuke kuhajo, inu urô, tok ti te pęne, katire kuharze is penovko dolijemlo, inu prezhmetshejo, v'eno posodo spravlaj, ter s'teme pęname (so hladne, ali gorke, je use glih) si ti bradovizo na bradi, ali na roki ma∫hi, ali ommyvaj, ene dny ∫apored, kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ∫tovzhi eno zhebulovo glavo is ∫oljo v'red v' eno męshto, inu s'tem bradovizo ma∫hi: tok njo s'korenino vonspravesh.
XXXI. De otrozi kôs nadobe: tok more babeza, kader otroka po porodu kople, otroku popk, ali popkovo ∫hnoro is soljo szhedeti, inu ommyti, tok otrok na bode kôs dobil; al saj ne tolkajn, ali toku navarneh, de be njeh namogl pre∫tati. Ezech. 16. 4.
XXXII. Stenize pregajnati je vezh vish.Ta perva je. U∫ami misheze vezh, ali mejn, koker se tebi, ∫dy de potrebuesh, ter njo v'vojle ver∫hi, inu pu∫ti 2. ali 3. dny ∫tati; doklej voile mishezo na se potegne; tedej poma∫hi tei∫te kraje, kjer se s∫tnize gorider∫hę, de pozerkajo. Kjer pak utegne misheza, ke se ∫ado∫ti navarije, lohka komu, ∫la∫ti otrokam navarna, inu shkodliva po∫tati, je ta,
II. Vi∫ha: U∫ami ∫hajbelna, kar męnesh, de bo ∫ado∫ti: posushi zhednu usaku peręsze posebej, ter drobnu ked en prah ∫tovzhi. Ta prah is jeseham inu vojlam smeshaj; inu tei∫te kraje, kjer ∫tenize tizhe, poma∫hi.
III: Vi∫ha: Volovske, ovzhje, ali koshtrunov ∫hovz is lanenem vojlam ∫mejshaj, inu tedej shpampet poma∫hi.
IV. Vi∫ha: Pu∫ti ked prah ∫tovzhenu ∫hveplu v'vodi dobru ∫auręti; s'to vodo popari ∫tene, inu shpampet, tok use ∫tenize pokrepajo. Zhe pak pareti notshesh, tok deni eno sklędo takershne vode pod po∫telo, tok pole∫ejo ∫tenize same k'ti skledi, inu bodo pozerkale. Kajpakde! se ∫najo spet druge ∫tenize v'dveh ali treh lejtah ∫arediti: oddergod pridti: ali ∫anê∫ti, tok njeh pak spet lih toku pregajnaj. Sej telkajn nakoshta.
XXXIII. Narediti, de enu jajze v' luft vaqvishku ∫lejty. V'enu jajze ∫dobi eno luknezo toku, de welak, inu zhermelak von∫tezhe. To pra∫no jajzhno lupino napolne is roso, katiro ti v'spomladi, predn sonze gorigrę po travi skupp beresh, inu, ke je lupina polna rose, ∫ama∫hi luknezo is voskam; pu∫ti lupino pod frej nebesam le∫hati, inu, ke sonze gori grę, bo to lupino gori naqvishku k'sebi ulęklú.
XXXIV. Eno drugo vadlo dobiti. Stavi, de en druge, katir s'tabo na enemu ∫haklu ∫tojy, tebe klofniti v'∫tanu nabode. Koker hitru vadla ∫tojy; tok u∫ami en ∫hakl, ter njega zhes hishne prag re∫tegni. Rezhi, de un na en konz ∫hakla ∫tope, na katirega otshe: inu, ke, ∫tojy, ∫topi ti na ta drugo konz ∫hakla, ter dure ∫apri, inu velevaj, de ima tebe na ∫haklu ∫tojęzh kloftati.
XXXV. Narediti, de ∫hlizhneki, pov∫hi, ali kar bodi ∫ena jed, katira se kuha, inu uré, von is pikre poskaka. K' temu drugega treba ni, koker de se enu malu ∫hivega srebra v'lonz ver∫he. Zhe bo kuharza bel ∫hlizhneke v'lonz metala, bel bodo vonskakali. Tedej ni drugazhi si pomagati, koker v' drugemu piskru njeh per∫taveti; inu toku je ta narejena kunsht panana.
XXXVI. Is 32. qvartame eno kunsht narediti, ke si kedu is 20. qvart, katire se goriudarjajo, eno v'mislah ∫amirka, koker po∫tavem to pęto, 6. 8. 10. inu toku naprej noter da te dvajsęte, katira se ta ∫adna goriudare. Tedej se tebi rezhe, de ima biti ta 21. 23. ali ta osem inu dvajseta, noter da 32. Na tu ∫azhni ti shteti 2. ter qvarte ene verh drugeh deni; inu shtej noter da tai∫tega shtivila, koker je un tebi rekl, de ima biti, tok bo lih na tü∫ti shtetvi njegova qvarta padla, katiro si je on bil v'mislah ∫bral.
XXXVII. Gli∫te pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle ko∫he; pu∫ti, de se zhes nozh v'mer∫li vodi v'eni kupezi namaka. Zhe otshesh ∫nash tudi zhebul re∫rę∫ati. To vodo daj otroku v' jutru spyti, inu bo gli∫te v'njemu pomorila.
XXXVIII. De ∫hivina ∫mirej ∫drava o∫tane, u∫ami take gôbe, katire na ∫tareh lipah rasejo, pu∫ti njeh v'vodi, ali pomyah, kar ∫hivina pye, en zhas namakati, potem pak gobe vonpolovi, ter pu∫ti ∫hivino pyti, ter njo bosh per ∫dravju ohhranil; je pak bolehna, tok gobe posushi, ter njeh v'en prah ∫tovzhi, v'vodi ∫ablodi, inu pu∫ti vodo popyti. Tu bode ∫hivini pomagalu.
XXXIX. Na poti pred vovkam se obvaruvati, de koga nare∫terga. Zhe imash kresalu per sebi, tok ogn kreshi, inu vovk tebi bli∫u napoide. Ali: u∫ami eno zujno, ruto, pas, ali ashter∫hel, ali kar pred rokame imash, tu nave∫hi na tuojo palzo, ter ritnesku ∫a sabo ulezhi, tok tudi tebi noben vovk bli∫u napojde.
XL. Naréditi, de, kader v'rajah plęshejo, morejo od plesú jejnati: u∫ami v' prah ∫tovzhene zhmerike, ali popra enu perishe, ter njega po podu, kjer plèshejo re∫trosi. Prah bo naqvishku ∫topil, inu usi bodo kihati pozhęli, inu od plesù nęhati mogli.
XLI. Ushy pregnati: pu∫ti tobaka v' vôlu, ali ∫hganemu vinu namakati; tedej pomozhi shęt notri, inu to ushyvo glavo zhędi, tok se bosh ushy, inu gnid ∫nebil.
XLII. Kader enega en ∫têkle pes popade: tok deni dobrega therjaka na rano: ali pu∫ti zhesna v'mędu skup∫auręti, inu toplega zhes rano obvę∫hi. De pak en ∫tekle pes vezh ∫trupęnu napopada, glej, da psa ujamesh, inu njega v'vodo ver∫hesh; al varij se, de tebe poprej napopade.
XLIII. Enega zhloveka, katir je v'enemu wajerju utonil, kmalu najdti, ver∫hi en koszhek kruha v'wajer, tok bo ta kosz kje plaval, kjer zhlovek na dnu le∫hy inu ondi ob∫tal.
XLIV. De se en areng, ali druga riba na ro∫hu, kjer se pezhe, sama od sebe preberne: U∫ami enu gosęnu peru, ter njega is ∫hivem srębam napolni; konza pak na obeh platęh dobru ∫amashi, de srebru von∫tezhi namore. Tedej deni tu peru v'ribo, inu bosh videl, koku se bo prebrazhala na ro∫hu.
XLV. Jajza v'mer∫li vodi kuhati: u∫ami en lonzhek is ∫hivem apnam, v'njega ulij mer∫lo vodo; potem deni jajza notri, inu se bodo tebi per mi∫i skuhale. Toku ∫nash tudi v'roki enu jajze skuhati, zhe v'jajzi eno luknezo na verhu ∫votlesh; inu enu malu welaka vonzedish: name∫t welaka ulij dobrega ∫hanega v'na tolkajn notri. Oberni luknezo okrog v'roki, ter en zhas jajze toku ∫atisnenu, inu okoliobernenu der∫hi: inu tvoje jajze je tebi v'roki mehku skuhanu.
XLVI. Narediti, de, ke od 13. sovdov, ali 13. zheshpl po dvakrat 3. prezhu∫amesh, in ∫a usakfart 2. v'ar∫hat utaknesh, ali pojesh,na sktivilu vonder nezh dolinagre. Naredi is zheshpl en krish toku: v'srędo polo∫hi eno zheshplo, inu na shtire vogle pousod 4. Tedej shtej od∫pod gori, inu bosh use tri platy 13. nashtel. Natu u∫ami od teh ∫gorneh tręh voglov eno zheshplo prezh; eno od∫dol per∫tavi, te druge 2. pak pojęj, ter pu∫ti od∫dol gori na use 3. platy shteri, inu njeh bo spet, koker poprej, na use tri platy 13. Toku u∫ami spet od∫gor od vsakega vogla eno zheshplo prezh: eno od∫dol per∫tavi, inu 2. pojej, inu kedu od∫dol gori shteje, njeh bo spet na usako plat 13. nashtel.Tako ∫turi she k'tretemu malu; al dalej nagre.
XLVII. Uganiti kolku ima gdu dnarjov v v'ar∫hatu. Rezhi: dajte meni en grosh, ali sovd is ar∫hata: inu kader tu imash, tok rezhi: ∫dej imate ∫a en grosh, alisovd mejn, ked poprej v'ar∫hatu.
XLVIII. Wodlaje pregajnati. U∫ami lanenega sejmena, inu nekaj na drobnu ∫rę∫aneh fig, tu deni v'en partnene ∫haklez, pomozhi ∫haklez v'gorkemu mleku, de se dobru ∫gręje, tedej u∫ami ∫haklez vonkej, o∫hmi njega, inu, kar se more gorku terpeti, na to wodozho ∫tran polo∫hi toku dolgu, de sprelę∫he.
XLIX. Gosenze is ∫elneka pregajnati. Obberi gosenz en lonz, te dobru pokrij, ter njeh k'ognu per∫tavi, ali njeh enemu lonzharju daj, de njeh k'enemu prahu se∫ge. Ta prah potem v'eno posodo vode ver∫hi, inu is to vodo ∫elnek ene dny shkrofi, tok bosh gosenze pregnal. Eni, katiri tega prahu delati na∫najo, nabero gosenze v'en velik piskr, katirega is vodo nalyejo, ter pu∫tę gosenze dobru ∫auręti, inu s'to vodo ∫elnek shkrofe. De pak na rępo gosenze napridejo se more rępnu sejme, prędn se sęje, v'smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke se pak sejme, inu vojle prevezh sprime se more sejme, kader se is vojla vonu∫ame, v'pepel uręzhi, inu dobru ∫menzati, de saksebi pride, inu se laglej sęje. Al katir more enu veliku mrovlinzhenu gnę∫du v'enemu ∫haklu dobiti, inu potem po svoji repi mrovlinze re∫trositi, se bo she laglej gosenz ∫nebil.
L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnę∫du narajmash, tok ki ene pol ure potem, ke je sonze dolishlu, enu perishe namozhene, ali ∫he mokre slame zhes gnę∫da ver∫hi, inu ∫a∫hgi inu dim njeh bo ∫adushil; zhe ne use na en dan; ke she niso usi skupej prishli bli, tok ∫nas vezhkrat ∫turiti, doklej njeh use gladku pomorish.
Na Duneju
Per Chri∫tianu u Gro∫serju 1788.