Kratkočasni smeh

Vsak dan sem sama,
bolj sama, kot si mislim
in vse to samo zato,
ker morem v pesem zliti
to bore malo, kar imam.
Saj bi odslovila žalost,
saj bi prekrila bolečino,
a kaj ko me vedno prehiti jok,
ki se razlije
po belem pisarniškem listu.
Ne bo ga v tem tisočletju,
ki bi odkril
kaj se dogaja z mano.
A tudi če bo,
bom jaz še vedno sama.
In še vedno se bo moj
kratki smeh prelil v žalost, jok