Kratkočasni smeh

Vsak dan sem sama,

bolj sama, kot si mislim

in vse to samo zato,

ker morem v pesem zliti

to bore malo, kar imam.

Saj bi odslovila žalost,

saj bi prekrila bolečino,

a kaj ko me vedno prehiti jok,

ki se razlije

po belem pisarniškem listu.

Ne bo ga v tem tisočletju,

ki bi odkril

kaj se dogaja z mano.

A tudi če bo,

bom jaz še vedno sama.

In še vedno se bo moj

kratki smeh prelil v žalost, jok