Krištof Šmid
Krištof Šmid B. |
|
Tudi Slovencom je dobro znano ime „Krištof Šmid“. Bil je učen mož. Delal je v vinogradu Gospodovem na Bavarskem in Virtemberškem, se trudil za šolo in dom ne samo z besedo in z lepimi izgledi; spisal je tudi mnogo podučnih povest za ljubo mladino, ki so nam jih rodoljubi že zdavnej poslovenili. Umerl je korar v Avgsburgu l. 1854 v visoki starosti. Dunajske cerkv. novine povedó, kakó da je bil mož po volji božji, kako si je zmiraj prizadeval za blagor ljudí, posebno mladine — da pri vsem tem ni mogel v domačiji fare dobiti in se je potem zategadelj preselil na Virtemberško. V Tanhausnu je bil takrat, in odtod je šel zapustivši domovino v drugo kraljestvo. Naj mi bo dovoljeno, Sloveneom konec „njegovega govora k slovesu“ naznaniti. Iz njega bomo spoznali, kako blag duhoven je bil, in koliko so mu bili Tanhausnarji pri sercu. — „Kmalo bo skorej 20 let,“ pravi v uvodu, „ko sem pervikrat na to sv. mesto stopil. Bil je sveti dan 1. 1796. Prijazno sem vas pozdravil v imenu božjem takole: Naznanjam vam veliko veselje itd. Oh, koliko pač se je od tistega časa spremenilo! koliko smo doživeli! koliko jih ni več med nami, ki so takrat moje pozdravljenje sprejeli! Le popotniki smo na tem svetu, nimamo stanovitnega stanja. Vse mine. Kaj pač moremo boljšega storiti, kakor povzdigovati svoje oči h Temu, ki je vekomaj nespremenljiv. Vanj zaupajmo!“ Potem je goreče priporočeval svojim poslušavcom tri božje čednosti: vero, upanje in ljubezen — in slednjič daje vsakemu stanu primerne nauke. „Vas, ljubi moji otroci! priporočam Jezusu Kristusu, ki je bil veliki prijatel otrók. On ima nar veče veselje nad otroci. On vas zelo ljubi. Ostanite pri njem in bodite mu vsigdar zvesti! Bodite tudi pokorni svojim roditeljem in skazujte jim vedno spodobno čast. V šoli se pridno učite in spolnujte nauke, ki sem vam jih dajal in jih bodo za menoj še drugi dajali. Varujte svoje serca greha, ohranite jih čiste in nedolžne. To naj bo vašo nar drajše blago. Jezus Kristus, nar veči prijatelj otrok, vam bo pomagal. Ostanite in bodite pobožni in dobri, da bodo enkrat vaši in drugi dobri ljudje veselje nad vami imeli!“
„Vi, mladenči in deklice! kako bi vas zamogel dans še enkrat vsega tega opomniti, kar sem vam tolikrat pravil! Le ob kratkem hočem zdaj svoje opomine in želje izreči: Vi ste, ki sem vas od nježne mladosti podučeval. Gotovo vam je še v spominu, kako sem vas k Jezusu dopeljeval. Le pomislite pervo sv. obhajilo! Kako zelo ginjen sem bil takrat od vaših solz: priča so mi bile, s kako veliko pobožnostjo in ljubeznijo ste sv. obhajilo prejeli. Ponavljajte še tiste občutke, misli in želje! Vi ste zdaj v naj lepših letih, v kterih so pa tudi skušnjave naj hujše in naj nevarniše. Časi so zdaj hudi, časi razujzdanosti in pregreh. Ne dajte se grehu premagati, varite se skušnjav in zapeljivosti! Veliko jih je med vami, posebno med dekleti, ki so še čisti in nedolžni. O bodite zvesti svojemu Zveličarju, bodite zmirej boljši, ohranite svoje serca čiste in nedolžne! Recite nečistemu poželenju: Prehudobno si zame, jaz kaj drugega boljega poznam: nedolžnost, čistost in sladek mir serca. Ti so moj delež, moja lepota! Bodite in ostanite dobri, bodite in ostanite tudi srečni! Prosite vsaki dan gnade stanovitnosti v dobrem, molite pa tudi za tiste, ki so na krivih potih, v zmotah, da bi jih ljubi Bog spet na pravo pot pripeljal. Veliko jih je med vami, ki sem jih jaz podučeval. O da bi se pač nihče ne pogubil! Še enkrat: ohranite moje nauke, bodite prav dobri, potem bote veselje angeljev, veselje svojim staršem in vsim drugim dobrim ljudém! —
Keršanski starši! ponavljam vam zdaj poslednjič, kar sem vam že tolikrat rekel. Izredite svoje otroke po keršansko, v strahu božjem; pazite in skerbite, da se ne pohujšajo! ne dovolite jim, da bi povsod letali in v slabe drušine zahajali. Pošiljajte jih pridno v šolo in h keršanskemu nauku, pa tudi ne mislite, da je že s tem vse pri kraji. Mi učeniki jih sicer učimo in opominjamo, vi pa jih morate po keršansko izrejati; vi morate njih serca dobro ravnati, jim dobro podlago postavljati, potlej še le zamorejo dobri kristjani postati. Prav preserčno vam vaše otroke priporočam: oni so vaš naj veči zaklad, ki vam ga je Bog izročil. Ohranite jih Bogu in dajajte jim dobre izglede. Živite v ljubezni in slogi, in kjer je bil dozdaj le nemir, naj bo zanaprej mir! Spomnite se, da ste si vzajemno pri Gospodovem altarju vpričo Boga zvestobo obljubili; sezite si v roke in obljubite si z novega ljubezen, mir in zvestobo! Le tedaj zamore blagoslov božji v vas in vaših otrocih prebivati. —
Vi posli! bodite pokorni in zvesti svojim gospodarjem in gospodinjam; ne zmikajte jim tudi nar manjše reči; bodite kakor otroci ene družine! Vi pa predpostavljeni! ne bodite terdi proti njim. Le pomislite, da se za vas veliko trudijo. Bodite dobri in krotki ž njimi. Ne skerbite pa samo za njih časno srečo, za živež in plačo, temveč skerbite za njih zveličanje; imejte jih kakor svoje lastne otroke!
In vi neubogljeni starčki! ki vas pač več vidil ne bom, poslušajte me: Če ste morebiti nar lepši del svojega življenja svetu, ne pa Bogu darovali, ne obotavljajte se dalje, začnite že koj danes Bogu služiti, da bote enkrat s Simeonom reči zamogli: „Zdaj, o Gospod! pustiš svojega hlapca v miru iti!“
O ne pozabite, ljubi moji polušavci! kar sem vam zdaj, in sicer zadnjikrat govoril!
Vsem, ki so mi kaj dobrega storili, se tu očitno zahvalujem: posebno se pa vam zahvalim, ki ste me tako zvesto poslušali, za ljubezen, ki ste mi jo sosebno zadnje leta skazovali. Bog vam vse poverni! Dobro vém tudi, da bi vam bil lahko še več dobrega storil, ali mogel nisem, ker razum vas in vaše šole mi je bilo še veliko drugih izročenih, tedaj nisem bil popolnoma vaš. Če sem toraj zavolj unanjih opravil kaj zamudil, poterpite z menó. Tudi na ptujem bom še za vas delal, in bukve, ki sem jih spisal, bodo tudi vašim otrokom koristile. Tudi jih je med vami dosti, kteri so mi vse zaupali, kterih spovednik sem bil — ljubi Bog bo za nje skerbel! —
Če sem pa kterega nevedé ali nehoté razžalil! prosim ga tukaj očitno odpuščanja. Tistim, ki so mene razžalili, sem že davno odpustil. Moje serce ne pozná jeze in sovraštva. V miru in ljubezni se hočemo ločiti. Spomnite se mene in molite za me, tudi jaz bom za vas molil. Neizrečeno me bo veselilo, če bom tudi v tujem kraji slišal, da ste dobri in pobožni; žalosten pa bi bil, serčno žalosten, ako bi slišati mogel, da ste proti svojim dušnim pastirjem terdovratni, da vas zastonj učé in svaré, da grehu služite! Bog ne daj tega! In zdaj ostanite zdravi ter prejmite poslednjikrat moj blagoslov! Blagoslovi, o Bog! otroke, in ohrani jim nedolžnost; blagoslovi vse mladenče in dekleta, da bi čisto in nedolžno živeli; blagoslovi starše, da bi svoje otroke po keršansko izrejevali; blagoslovi vse stare ljudi, da bi enkrat srečno umerli; blagoslovi celo faro, blagoslovi njenega dušnega pastirja, blagoslovi vso gosposko, blagoslovi celo mojo domovino! Bog naj se vas usmili in vam odpusti vaše grehe! Blagoslovi naj vas vsemogočni usmiljeni Bog Oče, Sin in sv. Duh! Amen.“
Naj bo to tudi nam Slovencom ta pridiga v spomin na slavnega moža Kr. Šmida. Dobra je, kakor jo oberneš, in vredna keršanskega moža! Naj v miru počiva!