Krik (Tomaž Šalamun)
← Korint | Krik Glas Tomaž Šalamun |
Dar → |
|
Jaz sem deset ljudi in deset slonov,
da lahko bolj jočem. Ljudje imajo
zavihane rokave in ne vejo, kaj je vojna.
Jočejo rože. Jočejo ptice. Joče nebo.
Jaz bom pogoltnil in se usedel na
stol. Mehko tortillo si bom prizeval
na obraz z žico, da bom imel bel obraz.
Ljudje z belim obrazom so nedolžni.
Rože jih razumejo in se pogovarjajo z
njimi. Kanal me je oblil. V mojem srcu
je belo apno. Štampiljke hirajo v mojem
srcu, ker nimajo dovolj obrambnih sil.
Vojaki spuščajo noge v moki in jih zebe.
Njihovi otroci se grejejo na olju.