Krog mene lep je bukov gozd
Krog mene lep je bukov gozd Julka |
|
Krog mene lep je bukov gotzd,
potoček v njem šumlja,
tu domek moj je skoraj prost,
ga partizan ne da.
Sem Julka, majhna deklica,
na hribčku je moj stan,
kjer sonček sije, lunica
in hodi partizan.
Nad njim oblački se pode,
kjer naši bombniki
Švabom kruhek trd dele -
v čast naši svobodi.
Kako se jaz že veselim,
ko prost bo narod naš,
zato se pridno zdaj učim,
da lepši bo ta čas.
»Julka. Učenka 3. razreda. Besedilo je bilo objavljeno v Pionirju, izdal pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, 1. III, št. 2, februar 1945, str. 49.« (Paternu 1987: 183)