Krovec, krovec, boš obstal?
← Zelene kamele, mrmranje | Krovec, krovec, boš obstal? Otrok in jelen Tomaž Šalamun |
Vera → |
|
Po bulvarjih, na drevesih,
v toplih črnih kleteh rime,
je na krožničku obraz.
Na obrazu grozd, lepenka.
Ljudje se prestopajo po
strehah hiš in odkrivajo
hodnike. Le Monde kupujem
na vogalu Rue des armes.
Mojo ulico je rima zvila,
zmečkala in požrla, da ne
morem do nje. Čeprav vem, da
se vrne kmalu, Rue des armes
morda sploh ni. Ampak to ne
bo v pljučih. Samo v pljučih
zgori mana. Tam se odloča,
če bomo svet zavreli, kaj
zaščitili, kaj imeli. Kako
treščili kant z avta in
zdrsnili v rum. In na krila,
na krila, ljudje prebivalci!
Ne teptati strehe hiš. Metati,
metati franke v režo. Hoteti,
hoteti popiti svojo glavo
v Rue Delambre. Ubiti se!