Kruh (Tomaž Šalamun)
← Za mizo, popoldne, nad podzemljem | Kruh Otrok in jelen Tomaž Šalamun |
Acqua alta → |
|
Če vzdržiš Vrata, boš vzdržal tudi Hruško.
Sok, bel prah te bo zaspal. Letala
rjovejo, modri telohi brizgajo. Živim v
topli štruci. Duša je goba v celofanu,
okno je okno, vir noči. Šprica kri, utripa
žila sadje pada na streho, v vodo.
Ptiči krožijo. Reka se po kolenih plazi v
zagrizeni, rjavi, mastni vodi. Vidi nič.
Vidi kos zoglenelega mesa. Svarun prepeva
daleč tam. Na metrih hlodov je posušeno
krzno. Imaš spet vrček okrog vrata?
Tvoji udi se ukrivljajo, se mazilijo.
Pozdravljati se hočem, poljubljati.
Si boš umil roke, ko greš na vlak?