Kukavica (Vinko Möderndorfer)

Kukavica

Judje so hoteli ujeti Kristusa, da bi ga križali. Kristus je to vedel in se je skril pred razbojniki. Iskali so ga in iskali, pretaknili vse hiše in kotičke, a ga niso našli. Šli so pred kralja Heroda in mu rekli: »Kristus, nebeški kralj, nam je ušel. Moramo ga najti, da ga bomo križali. Pomagaj nam! Zapovej vojakom, naj vzamejo sulice in meče ter preiščejo sosednji gozd!« Herod je rad ustregel Judom, ker se je bal za svoj prestol. Kakor gosenice po zelju, tako se je usula truma razbojnikov po gozdu. Vse so pretaknili, a Kristusa niso našli. In ga tudi ne bi bili, če ne bi bilo izdajalske kukavice. Ta spaka je izdala skrivališče, ker je zakukala: »Jezus je pa v smrčku skrit!« Divjaki so pridrveli nad ubogega smrčka in vpili: »Kje je Kristus? Sem z njim!« Ubožca so suvali v hrbet, prsi, noge, da je še danes ves v ranah. Smrček pa je bil junak, prenesel je vse udarce in tako s svojim telesom obvaroval Jezusa ran. Razbojnikom ni črhnil niti besedice, še zlagati se ni maral, češ da ne ve, kje je. Za vse to se je Kristus oddolžil smrčku tako, da mu je podelil čudežno moč. Ljudje se bodo morali vedno prikloniti pred tem neznatnim in grbastim pritlikavcem. Pa se res vsakdo rad skloni nad to plemenito gobico. Kjerkoli jo zagleda, jo pobere in nese domov. Izdajalska kukavica pa je prejela svojo kazen. Bog je odločil, da od dneva, ko se je to zgodilo, bilo je o kresu, ne sme več kukati in se mora hraniti samo s kosmatimi in gnusnimi gosenicami. Tako je bilo in tako ostane na veke.

 smrček = mavrah.