Kupček nesreče
← Rišem temo | Kupček nesreče Velik sončen dan, Kadar Vanči riše Neža Maurer |
Oče Javor → |
|
Rad rišem vesele reči.
Včasih pa moram narisati
tudi kaj takega,
kar me boli.
Potem mi je laže.
Rišem prepri.
Ata in mama sta obrnjena
vsak v svojo stran.
Namesto obrazov imata zmečkan papir.
Sredi med njima je čudna stvar.
Pravita ji `Kupček nesreče´
in `Tebi nič mar!´
Noge ima, a ne more hoditi –
samo drgeče.
Roke ima, a kot potepuhu
se plašno skrivajo v srajco.
Glava se stiska k trebuhu.
To je moja glava.
Čaka, kdaj bo kateri od njiju rekel:
`Nehajva! Saj se rada imava.´