Kupčevalec

Kupčevalec.

Izdano:	Ilustrirani glasnik 4/17 (1917)
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Malemu Hanzu je izdrl zdravnik zob in mu podaril petindvajset erov, ker se ni jokal. Kakorhitro je prišel Hanz v šolo, je seveda takoj vso zgodbo povedal svojemu tovarišu in mu pokazal tudi podarjeni denar.

»Si res to dobil od zdravnika?« ga vpraša Peter.

»Seveda res!« odgovori Hanz.

»To imej, ker si priden fant,« je dejal zdravnik.«

Peter si ogleda svetli novec. Pri njih vlada doma revščina. Še nikdar ni imel v svojem življenju tako lep novec v rokah. Niti misliti si ne more, da se ga tako lahko zasluži, kot mu pripoveduje Hanz.

Naslednjega dne sedi že v čakalnici zobozdravnika. Čepico ima na kolenih in pazno motri vse, kar se godi okoli njega. Drug za drugim odidejo skozi vrata v ordinacijsko sobo in prihajajo čez nekaj časa zopet ven. Vsi zgledajo tako utrujeno, ko gredo noter in z veseljem na obrazu se vračajo domov.

»Dobro bo šlo,« si misli Peter. Zdaj čuje nekoga v sobi jokati. Deklica je, seveda. Še ko se vrača domov, je vsa objokana.

Ta že ne bo dobila petindvajset erov, si misli Peter.

Končno pride tudi on na vrsto. Vsede se na stol in odpre široko usta.

»Kje pa je sploh bolni zob?« ga vpraša zdravnik.

»Ta tukaj,« reče Peter in pokaže na zob.

Zdravnik preišče zob z vso natančnostjo, potem pa pravi: »Temu ne manjka ničesar.«

Peter pokaže na drug zob.

»Tudi ta je čisto zdrav, moj dragi,« reče zdravnik.

Tedaj pokaže Peter na neki tretji ... četrti in peti zob. Toda zdravnik zmaje pri vsakem z glavo. Vsi zobje so zdravi. Peter se sili na jok. Saj se mu je zdelo, da ne bo nič. Tako reven deček, kot on, ne bo nikdar dobil petindvajset erov.

Obupno pogleda zdravnika in reče z jokom; »Izderite, kar hočete, gospod zdravnik, da bom le petindvajset erov dobil.«

Zobozdravnik ga pripravi do tega, da mu Peter razloži vso zgodbo.

»Peter,« reče, ko sliši vse, »ti si pravzaprav neumen, kajti zdrav zob je veliko več vreden kot še toliko svetlih novcev, toda, ker si priden, ti hočem dati petindvajset erov. Obljubiti mi pa moraš, da ne zineš o tem nikomur niti besedice, kajti sicer pridem ob vse premoženje, če me bo vsak prosil za petindvajset erov.«