Kuratov pogreb

Za druga istoimenska dela glej Kuratov pogreb.

Kuratov pogreb Ada Negri

Spisano:	Pretipkala iz Naše moči 1906, Manja Belina.
Viri:	http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXAI2MPZ
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

¹) De profundis clamavi: Iz globočine upijem.

Resno, počasi koraka
četica žen z bledimi lici,
sklonjenih glav po strmi stezici,
solza oči jim zamaka.

Vpognjene nosijo rame
deske jim dolge od doli s poljane.
V licu otožnem pa jim nabrane
žalostne misli so same.

Vprašam jih: "Kaj to pomeni?
Kaj vas teži, da v molitvi plakaje
žalostne nosite les vzdihovaje
kvišku po stezi peščeni?"

Zamolklo ena mi pravi:
"Jutri kuratov dan je pogreba,
les mu za rakev, kar ga je treba,
smo naložile v nižavi.

V njem smo imele očeta,
Sama sladkost — beseda mu bila,
kot bi vijolce duhteče sadila
miljena usta mu sveta.

V žalosti, v vsaki bolezni
vedel hladila in leka je dati,
znal je odpuščati in sočustvovati ...
On nas učil je ljubezni."

Mehke molitve šepetaje
četa za drevjem se je zgubila,
z jeko mrtvaško je napolnila
mirnih planin zavičaje.

De profundis clamavi — —¹)
Mir tvoji hiši, pokoj telesu,
nosil Boga si v svojem očesu,
vživaj v nebeški ga slavi!

Bil si v tolažbo otožnih
deci, slabotnim roko podal si
Sebi v ljubezni kraljestvo izbral si
zaničevano ubožnih.

De profundis ... Že lije
žarke poslednje solnce v vrhove,
v molku pa griče in tihe gozdove
tajna pobožnost ovije.

In v višavi se zbira
misel na srečno smrt plemenita ...
Kmalu pa v vrhih več se ne svita:
luč in misel umira.