LVII. Mar res je tu konec življenja?

Mar res je tu konec življenja?
Ne, tukaj življenje šele se začenja!
In tukaj ni grob,
In tukaj ni bil naš pokop;
Ne truga,
Zibelka tu naša je druga:
Zaziblje v tej zibki nas Bog,
Da zabimo dneve trpljenja,
Težav in nadlog.
Oj, truge so nam le zibelke mirú,
Zibelke vstajenja!
Odmrli svetú
Spočijmo se hipov nekoliko tu;
Na dan prebujenja
Pa srečni vzletimo v naročje Bogú!