Labodska dolina
   Labodska dolina, dolenja namreč, je najtoplejši, najrodovitnejši in najlepši predel na Koroškem. Zaradi milega podnebja in očarajočih prirodnih lepot imenujejo imenujejo domačini to dolino "koroški raj". Narod pripoveduje o njej, da je bila v starodavnih časih jezero. Na nasprotnih bregovih imela sta dva prijateljska graščaka svoja gradova. Ljubila sta se neizmerno med seboj, kar v tistih časih ni bilo baš v navadi, in obiskovala sta se vedno drug druzega v čolnih vozeč se čez jezero. Prigodilo se je pa, da je nekdaj jeden grof pri taki vožnji utonil.Prijatelj njegov hotel je truplo ponesrečenca dobiti in zato je ukazal,prekopati dolino na spodnji strani jezera,da je voda odtekla.Tako se je spremenila jezerska kotlina v rodovitno dolino.
 V Labodsko dolino se pride od Spodnjega Dravograda (Drauburg), kjer so si marljivi koroški z Slovenci v novejšem času ustanovili svojo "hranilnico in posojilnico",ki blagonosno deluje mej zatiranimi kmeti.Mala železnica vodi čez dravski most ob levem bregu reke navzgor po zelo stisnjeni z gozdom obrastli doli do Laboda (Lavamund).tu se izliva Labodnica (Lavant) v Dravo,ki prihaja od zahode strani v Labodsko dolino.Na severni strani Laboda začenja se Ettendorfska soteska,Ki traja ravno do polovice železniške drage,to je do 19.kilometra.Tam pa se svet začenja opirati in na levi strani zagledaš na visokem obrastenem hribu cerkev sv.Ivana in više gori razvaline Babenstein,na desni pa kalvarijsko kapelico na navpični skali.Kmalu potem se ti prikaže staroslavna opatija Šent Pavel se nahajaš v začetku prave Labodske doline.
 Spodnja Labodska dolina je udolbena mej Savinjsko planino (2081 m) na zahodu in glasovitim Golovcem (Koralpe, 2144 m) na vzhodu.Dolga je 15 km, široka do 5 km in skoro popolnoma ravna, le da se precej strmo vzdiguje (Šent Pavel 381 m,Volfsperk 460 m ). Obestranski obronki vzdigujejo se zelo polagmoa in zato so tudi povsodi obdelani.Skoro z vsakega mesta v dolini uživaš svoboden pogled na groske višine, ako jih zavidna megla ne porkiva. Gledalčevo oko nezapazi nikjer nič golega in pustega,le daleč tam doli na jugu mole Karavanke svoje sive glave proti nebu. Svinjska planina in Golovec pa, ki sta sestavljena in gnajsa, obrastena sta prav do svojih širokih, na dolgo raztegnjenih temen.Spodaj pa bolj strmih obroklih so navadno smrekovi in borovi gozdi,zgorej pa njive,travniki in pašniki. KakTe različne kulture podajajo gledalcu pravo mozaično sliko v najživejših barvah.Kakor različno široki,večinoma zakrviljeni trakovi vrste se črni borovi gozdi,temnozeleno in svetlozeleno listnato drevje,rumena žitna polja in sredi njih bele hiše,nad vsem pa sivi,odsolnca več ali manj razvitljeni oblaki.Do 1100 m in še čez so višine obdelane spodej po dolini pa se vrste žitna polja,travniki,sadni vrti in smrekovi gaji,vse polno živahnosti in bujnosti. Da, na griči pod gradom Thuru na obronku Svinske planine raste še celo vinska trta.
 V starejših časih pa je bilo vinarstvo pod Labodski dloini še bolj razširjeno.Zlasti mnogo vina je rastlo okoli Volfsperka.Tako so pridelali l. 1557 volfsperški meščanje (59 družin) 600 četertinov vina; l. 1572 meščanje 528,kmetje pa 140 četrtinov!
 Poglaviti kraji Labodske doline so: Šent Pavel, Šent Andraž in Volfšperk. V Šent Pavlu je stal rodoviski grad mogočnih grofov Šponheimskih,ki so od l. 1122.-1269. vladali koroško vojvodino. Na tistem mestu,kjer je stal nekdanji grad,začel je grof Engelbert l. 1091. zidati cerkev in samostan sv. Pavla.Delo je bilo dokončano ter cerkev posvečena 1093, Benediktinski menihi so bili poklicani iz Hirsehana na Švabskem. V drugi polovici XIL. stoletja je bila cerkev popolnoma prezidana,znatno povečana in l.1264. posvečena. Ta cerkev je v čistem romanskem slogu sezidana,namreč bazilika v podobi križa s tremi apsidami na vzhodu,kvadratnim korom in dvema zvonikoma na zahodni strani.Dolga je 5246 m, široka 19.28 m in sezidana na stopničastem temelji.Mogočni stebri,na katere so prislonjeni s smeri dolžine polovični stolpi (Saulen), dele baziliko v tri ladje. Oprožni obok (Gurtbogen) deli mlajšo podložno ladjo od poprečne ladije, ki je ravno tako kakor kor,izpeljana z veliko eleganco in bogato krasoto oblik. Vsi detalji so mnogovrstni in skrbno izpeljani.Kapiteli kažejo vsemogoče oblike od kocki podobnega pa do skoro gotski izklesanega listnatega kapitela.Strop je bil poprej od gred in brun sestavljen,ko je pa l. 1375. pogorel,nadomestili so ga s kamenim obokom.Krasna sta oba portala na južni strani in na pročelji bazilike.Nekatere imenitnejše kamene prvotne cerkve porabili so pri zidanji zvonikov,ki so bili pozneje dodelani.
 Cerkev obdaje na severni in zahodni strani velikanski dvostropni samostan,ki je bil ( v srednji oblik) v letih 1612-1632. dozidan. V njegovi zakladnici kažejo stare dragocene kelihe in monštrance, večinoma darove knežjih in vladajočih oseb.V sakristji shranjeni so stari cerkveni plašči (celo iz XII. IN xiii. stoletja) in druga dragocena cerkvena obleka, nekatera bogato pozlačena,druga pa umetniški izvezena. V knjižnici imajo druge incunabule (mej drugimi Guttenbergovo biblijo na pergamenu) in stare molitvene knjige s krasno slikanimi inicijalami. V prelatovi sobi je mnogo dragocenih križev, prstanov in verig v dragim kamenjem.V drugem nadstropiji je zbirka slik,starih novcev,rudnin,dragih zdelic in posod,starinskih predmetov kipičev in sploh obrtniških proizvodov.Na severozahodnem voglu samostana je prizidan okrogel zvonik,iz katerga uživaš prekrasen pogled po vsej Labodski dolini.
 V vzhodnem krilu samostana so prostorne šolske sobe privatne benediktanske gimnazije v Šent Pavlu.Stanovanje pa imajo vunajni gojenci v novo zidanem zelo lepem poslopji 2Josetinum" katero se vzdiga na zahodni strani trga zložnem pobočji prijaznega hriba.Ob južnem vznožji samostanskega griča so zunajna samostanska poslopja z glavnim uhodom. V teh poslopjih je sedaj sodišče in davkarija.Razen še jedne neznatne cerkve nima trga Pent Pavel drugih znamenitih poslopij.
 Šest kilometrov dalje od Šent Pavla leži jako slikovito Šent Andraž, nekdanji sedež labodske škofije.Poleg gorenje cerkve (nekdanje škofijske) stoji ponosno velikanski samostan jezuitov obširno verando.Poleg spodnje napoji ležeče cerkve z dvema zvonikoma dviga se samostan šolskih sester. Prvo takoimenovano lavretansko cervek sezidal je škof Gašpar Stadion 1673-1704, opravil in okrasil pa jo je škof Ernst grof Khuenburg l. 1793.Sezidana je v italjanskem slogu,ima zelo visko in smel obok ter na praznem počelji dva precej viskoa zvonika.Na obeh straneh sta prizidani h cerkvi kapelici,ki jej dajata križasto obliko.Cerkev je svetla,čedna in prav prijazna, ali razven nekoliko fresk ima le malo nakrasa.
 Voflšprek je mesto,ki je šteje 3000 prebivalcev in se ovija okrog grajskega griča.Mesto ima novo lepo mestno hišo,v kateri je tudi branilcnica, (poprej tudi obrtna šola), in novo bolnišnico nadvojvodinje Valerije.Cerkev sv. Marka je bila sezidana že l.1474.Na trgu je spomenik na kugo l. 1718., t.j. rimski stolp s kipom Marije,katero obdajajo svetniki.Na oglih ograje so štirje lepi angelči ki drže tablice z nadpisi.Tudi pokopališče na dolenjem kraji ima lepe spomenike.Blizu njega ob Labodnici je grad Payerhofen,odzunaj neznaten,notri pa ima kvadrano dvoriče obiskanimi hodniki okolu in okolu ter vodnjak s čudnimi vodometalci.Volfšperk je staro mesto (omenja se že 1107) ter je bilo središče baberških posestev na Koroškem.
 Nad mestom se vzdiga veličanski Volfšperški grad (sedaj lastnina grofa Henkenl-Donersmark), jki je bil še v našem stoletji popolnoma prenovljen v tudorslogu.Dovršil da je l.1851. ahritek A. Bierbanum ga je okarasil z okroglimi,zobčastimi turni.Na vzhodni strani grana stoji na prijaznem obronku sredi gozda grofovski mavzolej,dozidan l. 1858. do 1863. od samega belega,rezanega kamenja.Ta stavba je izpeljana v posebnem slogu (zmes romanskega in renainssance) ter obstoji iz visokega oktogna, do katerga vodijo stopnice.Na kupoli podpirajo stebrički vitko svetilnico.Svetloba prihaja svkozi tri velika polokrogla okna.V sredi leži na sarkofagu ki grofice Henkel od belega marmorja, a temnovišnjeve žile prikazujejo se vedno bolj po njem in ga kaze.Od spodej je rakeve s krsto.
 Pred mavzolejem vživa se lep razgled po Labodski dolini, zlasti na prijazno Šmarje(rojstni kraj škofa Wieeryja), na zgodovinsko in arhitektično važen grad Thurn (lastnina jezuitov), na Svinjsko planino, na Preblavo, pod katero je imenitno prebivalsko kopališče in studenci kisle vode itd.