Lagerske pesmi

Lagerske pesmi
Francka Gortnar
Izdano: Rokopis v lasti Petra Gortnarja.
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

SlovoUredi

Najlepših idealov srca vneta,
iskreno vdana sreči domačije,
in v upanju, da kmalu zor zasije,
so fantje šli – jokala so dekleta.

»Nesreče varuj Mati nas presveta!
naj mladih prsi krogla ne prebije,
slepo sovraštvo duše ne ubije!« 
mu mati nauke med solze prepleta.

Pokril je sneg to težko pot ponoči,
zametel sled njegovega koraka,
le materina solza še blazino moči.

Nešteto src zaman vrnitve čaka;
strašno preteče kraka vran ponoči;
usipa listje se na grob junaka.

januar 1943

Voščilo mami za godUredi


Daril bogatih nimam, draga mati,
Roke so prazne, še brez šopka cvetja;
A vina grla suha so, brez petja …
God morate v tujini praznovati.

Iz temne dalje slišimo mrmrati
Molitev na grobeh, ne vrisk poletja,
A jok sirot brez kruha in zavetja
Mi pesem sreče brani napisati.

In vendar v upu duša je vesela:
Za drugi praznik bomo zopet zbrani,
A ti nas boš vsa radostna sprejela.

Gorki pozdravi so iz dalj poslani;
Otrok ljubezen mater bo objela:
Do poznih, lepših dni vas Bog ohrani!

1. nov. 1943

Jesenski sonetUredi

Ozimno trudni kmet na njivi seje;
krog njega letajo le lačne vrane,
iskaje si v brazdah zadnje hrane;
jesenski veter zvija gole veje.

Njih joku on se zlobno smeje;
po tleh pometa liste poteptane,
a cvetje padlo je od prve slane,
in kronika grobove nove šteje.

Kot drevje so nam srca prazna, suha;
megla ovija lica smrtno bleda;
nebesa so za naše prošnje gluha.

Iz mladih še oči spoznanje gleda,
da ta jesen ne bo nam dala kruha,
saj smrt najbližja naša je soseda.

1. nov. 1944

Škovincovi Anici v spominsko knjigoUredi

V spomin ne bom ti kakor vsi pisala
o trnju, ki se često v cvetju skriva;
kako je sreča rada omahljiva,
da hitro bo mladost od nas zbežala.

Saj ti si, Anica, z menoj spoznala,
da cvetje trnja več ne skriva,
ne uklanja smrti se le glava siva,
od kar nas vojna je v svet pognala.

V spomin na tiste dni, ko v silni boli
na tujem sem za bratom zajokala,
ki videla ga več ne bom nikoli,

te verze žalostne sem napisala.
V temo mi svetijo le meči goli
in pest, ki kri s krvjo bo maščevala.

15. avgust 1944

GlosaUredi

Motto:
Trda naša je postava,
nezabeljeno je zelje,
le krompir želodec melje,
zdrav si, če je cela glava.

Ker »banditov« je veliko
na slovenski zemlji zraslo,
kot da je to »rdečih« maslo,
Švabi vzel' so nas na piko.
Ker smo v Hitlerjevo sliko
le bolščali brez pozdrava,
je njegova brihtna glava
vsa užaljena sklenila,
da bo Kranjce izselila;
TRDA NAŠA JE POSTAVA!

Če študiral si kemijo,
dobro pomniš margarino,
nemških kuhar´c bolečino,
nje sestave polomijo.
Vojne težko tragedijo
pa najbolj občuti zelje,
ki le v lager voz ga pelje.
Je predraga margarina,
ker je prvo zdaj mašina;
NEZABELJENO JE ZELJE.

Mnogo je načinov mletja;
tudi žita je velika sorta,
mnogo vrst se peče torta,
razna so polit´ke mnenja.
Je o zmagi govorjenja,
Kam usoda Nemce pelje!
»Božji mlin počasi melje!«
božji rek nam upe daje,
pa čeprav smo slabe klaje,
GNIL KROMPIR ŽELODEC MELJE

Slavna nemška medicina,
dvojno le prizna bolezen:
smrt – zato ne bodi jezen!
Gripo, če je res vročina.
in zdravila so edina,
ni težko dobiti prava:
delo, če je hladna glava,
aspirin če je vročina;
grob pa, če ne gre mašina.
ZDRAV SI, ČE JE CELA GLAVA!

Leta 1944 objavljena v Gorenjskem partizanu.

Molitev matere – izgnankeUredi

Tako smo čitali iz knjige svete,
mučenci mnogi niso v zemlji gnili,
ko srečni, zdravi še doma smo bili:
Njihove duše k svetim so prištete.

In romali smo na grobove svete,
trohljivost njih častili,
so srečno si življenje izprosili,
zgubljene duše so bile otete.

Moj sin je padel kot mučenec v gori;
nihče ne hodi mu prižigat sveče,
pojo mu večno uspavanko bori.

Usmili, bog, se matere proseče!
vsaj enkrat naj obiščem grob na gori,
nato zatisnem naj oči skeleče!

(1944)