Laze
Laze (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
Svetovdani so bili ljudje,
ki so v to gozdno samoto zapeli
svoje domove ... kakor da molijo
čisto so rezale trde roké
zemeljsko dlan ... v radósti in boli jo
oblikovaje po svoji podobi ...
Svet
v trate in v holme ujet,
v troje hiš, v smrečje in brezje,
v smehljaj otrok, ki si vence pletó,
v zdravje fantov in deklet,
v modrost starčka, ki zre življenju že čez goró ...
katera jih združila vez je?
Ura jim je skrivna postava
za delo in molitev ...
Ko se pod njimi obrazita poljé in dobrava,
rastó neopazno v izpolnitev ...
Vesolju so bratje in sestre, voljni in tihi
in sami ne vedo, da so trde stopinje mehki dihi
in da se od njih razteka vseširna sončava.