Le kje so skrita
| ← Speči materi | Pesem: Le kje so skrita Temna vrata Lili Novy |
Vikrče → |
| |||||||
LE KJE SO SKRITA
Le kje so skrita moja mlada leta
in kje cvetè še čar otroških dni,
da sem nenadno včasih vsa prevzeta,
ko v moje vele dni iz njih dehti?
Sobane, kjer živim, so mračne, stare,
bolj polne kot pohištva so usod,
ljubezni prošle, tuge in prevare
in vzdihov njih, ki so odšli odtod.
Na malem vrtu še iz časov deda
roké rujave kostanj v zrak moli,
a eno vejo rana mu razjeda,
iz nje kapljá mu težka, bela kri.
Vse to z ljubeznijo in verno gledam,
v podobah teh življenje drago zroč,
pa vendar vedno globlje se zavedam,
kako je vse drugače kot nekoč.
Nesreča, krivda, čas so neprijazno
z gredic mi trgali za cvetom cvet
in skoz vejevje kaže, skoraj prazno,
se mi nebó otožno, truden svet.
In le priveje čez jesensko grudo
in preko trat, kjer nič več ne cvetè,
do mene včasih tisto rahlo čudo,
ki mi začara žalostne stezè.
Tedaj stojim, do dna srcá prevzeta,
bolest in sreča v meni se budi.
Kaj še živite, moja mlada leta?
Kaj res še dihaš, čar otroških dni?