Le non-dit
| ← Prepričan sem v ravnini 1-5 | Le non-dit Morje Tomaž Šalamun |
Baklava, Rembrandt → |
| |||||||
Le non-dit je zelen in plašen. Akne, micelij
lestenca v Pradu. Ahmatova se dotika kamna.
Bela pokrajina se dotika mene. You are fit, v
salon! Gruče, pod Korotanom in peskom z Mico
Žajbljevo. Natalie hoče semen. Lučka se slini
drugače. Romarjem slediš po odmetanih kračah.
Kri je na Braču od žuljev. V moji votlini vre?
Bo os kitena? Bo Arcimboldo poklican nazaj
v gospo Pogany? Pes v drobtine. Pes spet na
pot iz Transilvanije v Alpe. Iz Alp po guncnici,
iz Alp po drči. V gostilni so prenočevali. Ni
sel ravno pes. Ni nosil papeške palice in
tiaro mu je razviharil mrlič. Služabnik mi bo
zrasel. Puh mu že rase v brado. Gorile
telesnikov, Čo-ho-san. Tudi vrti se precej
bolj zložno. Okna zapira. Pec nalaga. Capris
strumno leti po grlu. Vitruvij nas je gnal
na pašo. Potem je priletel štramac na ladijski
pod in Pavle je rekel: Bog je velik. Vedno
sem za popleskano. Kot ta čaj. Grom bije.
Mah se drsti v kotičku. Planina se vzburi in
vzdrhti. Vodo požene dol. Voda je kladivo.
Breg rase, se obda s pateraci. Gospod ni
pozabil soseda, ki strmi. Torej ni bil medved.
Ni se zaplezal v snegu. Ni zgradil hiše,
kamna na kamnu, s stalo. Z okni za živino.
Dal mu je roke. Z njim mi poriva avto. Porinil
ga je. Resen sem. Malo rikverca in tam bom
obrnil. Potem segel z jadrom pod perutničke.
Vsako vozilo ima svoj pogon. Trebuh ima kot
sod. Srečko je umrl. Prehladil se je in kašljal
in zdaj me sestra njegovega prijatelja še
poklice. Sporoča krike. Spomine na jambore.
Ti, kako se kličeš? Ki si mi dal v Piranu, saj
veš kaj. Ciga? Ki si prodajal copate. Ki si
imel dolg, divji speech. Ki si, če se ne motim,
skakal s padalom. Piga! To je! Pozdravljen!
Daj mi jih še! Še zmeraj me jih je sram
kupiti. Kupoval sem jih samo za Bracota.