Lepi svet
Lepi svet Valentin Stanič |
|
<poem> Prelepi svet, kjer člov'k stoji, Veliki celi svet, 'Ma t'ga in un'ga k' prav mu ni, K' mu noče v' glavo jet. Na sveti vse zdihuje Brez nehanja kriči, Po tem' in tem' žaluje Zdaj to, zdaj to, želi.
Prelepi svet tud' hiše 'ma. Kjer žalost, reva je, Kjer joka, zdiha te in ta In martra si serce: Kdo more pokoj 'meti Zovražen od ljudi! Na tronu ko per kmeti Zdaj to, zdaj to boli!
Prelepi svet 'ma mnogi kraj, K' nemore srečen bit, Ga žali tam, ga peče zdaj, Ne neha se tožit'! Ak' jima vas le ž'vino, Travo, ino seno Polje, gozd, in planino Tak' 'ma tud' to in to!
Dežele lepi svet tud' 'ma, Kjer bogatih nar več je, Kjer več zlato in stan velja, Ko dobro pak serce. Bi tožil rad v' nadlogi Nesme povedat kaj, In nesti more vbogi Pred' to, in uno zdaj!
Prelepi svet, kjer člov'k stoji, Veliki celi svet, Ma t'ga in un'ga, k' prav mu ni K' mu noče v' glavo jet'. Ak' imaš ti žalvanje, In mokro še oko; Tak' vstavi saj jokanje, Čez uni in čez to!