Niko Grafenauer : Lepota


Lepota se s čuti odstira

in boža.

Ob njej se v začudenju duša razpira

kot roža.


Lepota je dosegljiva samo za dotike

občudovanja.

Takrat so njene oči velike

od smehljanja.


V njih se uročenost svetlika,

ki se nikoli ne strezni.

Saj je lepota najvišja oblika

ljubezni.


Zato je kot čudež do nepresežnosti

stopnjevana.

In šele na višku ljubezenske nežnosti

prepoznana.