Lisica in divji petelin

← Enonoga goska

Lonček, kuhaj Lisica in divji petelin Ruska pravljica

Šepava račka →

Spisano:	Urška Kadunc
Izdano:	(COBISS)
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

LISICA IN DIVJI PETELIN

Lisica je tekla po gozdu, zagledala je divjega petelina in rekla:

»Petelin, petelinček, v mestu sem bila.«

»Frr-frr-frr, bila si, bila, kaj pa potem?«

»Petelin, petelinček, dobila sem ukaz!«

»Frr-frr-frr, no, si ga pa dobila.«

»Ukaz, da divji petelini ne smete več posedati po drevju, temveč se morate sprehajati po zelenih dobravah!«

»Frr-frr-frr, sprehajati, sprehajati!«

»Petelin, petelinček, kdo pa prihaja?« je vprašala lisica, ker je zaslišala topot konjskih kopit in pasji lajež.

»Lovec.«

»Kdo pa teče za njim?«

»Žrebiček.«

»Kakšen je njegov rep?«

»Zavihan, zavihan.«

»Zavihan? O, petelin, petelinček, to pa ni žrebiček,« se je prestrašila lisica. »No, pa zbogom! Doma me čakajo,« je še dodala in stekla, kar so ji dale noge.

Ruska pravljica