Litavski motivi

Litavski motivi. Joža Lovrenčič

Izdano:	Slovenske večernice, Izdala družba Sv. Mohorja, Celovec (69. zvezek), 1915, 35–36
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

I.

Oj tri dneve, dolge dneve,
sem črez polje potoval;
tretji dan prišel na goro
in na gori sem ostal.

Da bi dalje? Ej, kako bi dalje,
ko na gori krčma pisana stoji,
v krčmi lepa krčmarica
bratcem trem prijazno se smeji.

Bratci trije — vsak bi rad jo,
ali nimajo besed,
da bi sladko razodeli,
kar jim govori pogled ...

Le počakajte mi bratci,
očka pride klicat vas:
Deca, plug je že pripravljen,
njive bo orati čas! —

In vi bratci iz prijazne krčme
odpotujete lepo
in orali boste in se pogovarjali
z voli in zemljó.

Jaz popotnik nimam zemlje,
da bi jo oral, jo posejal,
ali bratci, krčmarici mladi
govoriti bodem znal!

Lepo rožico ljubezen
v srčece vsadil ji bom,
ej, in krčma pisana
bratci, moj postane dom!

II.

Dober večer — dobro tebi gospodar je:
na dvorišču tvojem — voli vitorogi,
v hlevu — konji hržejo ti iskronogi
in prostrano tvoje polje je zorano
in po njem si že povlekel brano.
Dober večer — dobro tebi gospodar je:
sveti Juri — ti na polje roso stresel,
sveti Janez — solnčnih žarkov ti prinesel,
sveti Jakob — ti požanje kleno žito,
sveta Ana — v snope ga poveže čudovito.
Dober večer — dobro tebi gospodar je!

III.

Ptičice pojó in žvrgolijo — tam v zelenem lesu,
jaz vesel jih nisem — solza je v očesu.
Očka moj predragi — v zemljici počiva,
v zemljici počiva — večne sanje sniva.

Vstani, vstani očka — glej pomlad že druga
gre čez njive — kar pripravil nisi pluga!

Nič ne vstanem, sinko — niti ne pripravim pluga.
Ti boš vzrastel sinko — ti boš plug pripravljal,
v zemljo ga zastavljal — mene blagoslavljal!

Ptičice pojo in žvrgolijo — tam v zelenem lesu,
jaz vesel jih nisem — solza je v očesu.
Kdaj bom vzrastel — kdaj dorastel bom očeta,
kdaj podpora, mamica, ti bodo moja leta?