Literatura v Wikipedijah

Literatura v Wikipedijah
Ana Ozebek

Viri:	Ozebek, Ana (2009). Literatura v Wikipedijah. Ljubljana: Filozofska fakulteta. (COBISS).
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Izvleček

Wikipedija je spletna enciklopedija, ki jo pišejo uporabniki in obstaja v 265 jezikih. Področje literature in literarne vede je v njih zastopano v različni meri, zato sem pod drobnogled vzela 111 literarnih pojmov, kot so alba, ditiramb in elizija, med katerimi se je znašlo tudi 41 imen ustvarjalcev (npr. w:sl:TolstojTolstoj, Prešeren, Vergil, …) in jih preverjala v 43 Wikipedijah.

S preštevanjem, koliko Wikipedij pozna npr. romanco ali Sofoklesa v obliki geselskega članka, sem ugotovila, kateri literarni pojmi so med največkrat definiranimi ter katere Wikipedije najbolj obvladujejo literarno področje.

Primerjala sem sestavo 10 literarnih portalov in ugotavljala, kje se pojavljajo odstopanja ter katere Wikipedije so med literarno najbolj aktivnimi. Pojmovanje literature v slovenski različici sem primerjala s 7 Wikipedijami v evropskem prostoru, nazadnje pa sem naredila kratek pregled slovenskih literarnih projektov.

Ključne besede: Wikipedija, literarni pojem, literarni portal, literarni projekt.

Abstract

Wikipedia is a free encyclopedia on the web which is based on the users’ contributions. It exists in 265 languages. The share of literature and literary studies differs in each Wikipedia, so I decided to show their current state in 43 Wikipedias by examining 111 literary terms such as alba, dithyramb and elision.

I also included 41 names of literati and made an inventory of them all. The counting showed which literary terms are most frequently defined and which encyclopedias most commonly emphasize the significance of literature. I compared the structure of 10 literature portals, defined the differences among them and expose those Wikipedias which are in the literary field the most active.

Comprehension of the literature in Slovene encyclopedia was compared with other 7 European Wikipedias. In conclusion I made a short revision on the current Slovene literary projects.

Keywords: Wikipedia, literary term, literature portal, literary project.

Uvod

Wikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem prostovoljcev z vsega sveta od 15. januarja 2001. Ustanovil jo je Jimmy Wales, ki je želel ustvariti in ponuditi najbolj kakovostno enciklopedijo vsakemu posamezniku v njegovem lastnem jeziku. Wikipedija zajema geselske članke v 265 jezikih. Njihovo število je že krepko naraslo čez štiri milijone, od katerih jih več kot 2.867.856 v angleščini (5. maj w:en:2009), sledijo pa članki v nemščini, francoščini in poljščini.

Spletna enciklopedija vsebuje klasične enciklopedične teme, služi pa tudi kot zbornik in almanah. Dnevno jo obišče več kot 50 milijonov ljudi, ponaša pa se s statusom največkrat obiskanega spletišča. Sponzorira jo nepridobitna fundacija Wikimedia. S širjenjem Wikipedije so nastali sorodni projekti, ki so del Wikimedijine družine:

• Wikislovar – prosti slovar,
• Wikiknjige – zbirka prostih učbenikov,
• Wikiverza – prosta univerza,
• Wikivir – zbirka izvornih besedil v različnih jezikih,
• Wikinavedek – prosta zbirka navedkov,
• Wikinovice – pišejo jih bralci,
• Wikivrste – imenik vrst,
• Wikimedijina zbirka – zvočne datoteke, video posnetki, slike.

Ime Wiki ima več pomenov. V havajščini pomeni "res hitro", znano je kot osebno ime maorskih žensk na Novi Zelandiji, na spletu pa poimenuje posebne vrste programsko opremo na strežnikih, ki vsakomur na - relativno hiter in enostaven način (zgolj z uporabo brskalnika) - omogoča urejanje spletnih zbirk in spletnih virov.

Geselske članke objavljene na wiki podlagi lahko torej ureja kdorkoli in kadarkoli - zaradi tega je deležna pozitivnega odziva uporabnikov, vendar pa je zaradi svoje dostopnosti lahka tarča vandalizma, netočnosti in vprašljivih podatkov.

Tako imenovani "vandalizem" lahko škodujejo Wikipediji z nesmiselnimi članki, saj se za urejanje ni potrebno prijaviti. Administratorji imajo moč, da določeno stran zaščitijo in omejijo pravico do urejanja.

Literarni pojmi v Wikipediji

Wikipedija obstaja že v 265 jezikih, vendar pa je količina geselskih člankov, podatkov in pokritosti pojmov različna v vsakem jeziku. V tem delu diplomske naloge bom raziskovala prisotnost splošnih literarnih pojmov v 43 Wikipedijah oz. v 43 jezikih, ki se med seboj raziskujejo po kulturnem ozadju, pisavi ter v razvoju in lokaciji države jezika.

Metode dela

V prvem delu bom tabelarno in grafično prikazala prisotnost posameznega literarnega pojma v različnih Wikipedijah, pri čemer pa bom rezultate prikazala ločeno po datumih poizvedovanja, saj se količina podatkov iz dneva v dan nadgrajuje. Izbrala bom 111 splošnih literarnih pojmov, ki se dotikajo literarnih vrst in zvrsti, pesniških terminov in imena avtorjev. V iskalno okno Wikipedije bom vpisala literarni pojem in nato zabeležila, koliko jezikov oz. Wikipedij (izmed 43 izbranih) določen lit. pojem pozna (v obliki geselskih člankov, kategorij in podkategorij).

Grafični prikaz bo pokazal, kateri literarni pojmi so v enciklopedičnem svetu Wikipedije najbolj priznani. V drugem delu bom izpostavila jezike Wikipedij. Preštevanje prisotnosti pojmov (od 111 izbranih) v posameznem jeziku bo pokazalo rang literarno najbolj zainteresiranih Wikipedij, prav tako pa tudi tiste, ki bi morale posvetiti več pozornosti področju literature.

Izmed 265 jezikov sem izbrala: arabščino, indonezijščino, bengalščino , bosanščino, bolgarščino, katalonščino , češčino, danščino, nemščino, estonščino, angleščino, grščino, španščino, esperanto, perzijščino, francoščino, galicijščino , hindijščino , hrvaščino, italijanščino, korejščino, latinščino, madžarščino, makedonščino, maharaščino , nizozemščino, japonščino, norveščino, poljščino, portugalščino, romunščino, ruščino, albanščino, slovaščino, slovenščino, srbščino, finščino, švedščino, tajščino, vietnamščino, turščino, ukrajinščino in kitajščino.

Tabelarni in grafični prikaz literarnih pojmov

Od bajke do soneta

Literarni pojem Št. jezikov (wikificirati spodnjo tabelo)

(od 43) 1. bajka 38 2. balada 21 3. ditiramb 20 4. elegija 30 5. epigram 25 6. groteska 16 7. himna 27 8. oda 27 9. parabola 24 10. parodija 28 11. psalm 33 12. romanca 17 13. saga 21 14. sonet 33

Tabela 1: 14. 04. 2009

Prvi sklop literarnih pojmov nam nakazuje, da največ mest v Wikipedijah zasedejo bajka, psalm in sonet, kar je po pričakovanjih. Bajka izvira iz ljudskega pripovedništva, ki je bilo začetek literarne umetnosti po vsem svetu. Ne poznajo je le v estonski, finski, bengalski, hindijski in maharaški Wikipediji. Psalm in parabola gresta v koraku z Biblijo. Najbolj poznan je psalm Iz globočine, ki pa spada med svetovno priznano književnost. Sonet je prodrl v svet s Petrarco in Shakespearom in je ena izmed najbolj prepoznavnih pesniških oblik. Oba pojma sta prisotna v 77 odstotkih obravnavanih Wikipedij.

Najmanj člankov obstaja o baladi, romanci in ditirambu. Prvi dve imata ljudske korenine, nastali pa sta v omejenem ljudskem področju. Balada je pripovedna pesem španskega izvora iz 15. st., opisuje junaška dela in boje, romanca pa se je pojavila v 18. st. v Angliji in pripoveduje o nenavadnih in zgodovinskih zgodbah. Mogoče sta pojma ravno zaradi področja nastanka znana le v Wikipedijah evropskih jezikov. Ditiramb je zborovska pesem oz. slavospev, ki izvira iz grške književnosti. Pojma ne poznajo v kitajski, japonski in korejski Wikipediji. K tej skupini se pridružujejo še orientalski jeziki in nekatere Wikipedije balkanskih držav.

Največ literarnih pojmov pokrivajo angleška, nemška, španska, francoska, poljska, švedska in italijanska Wikipedija, ki že v osnovi prevladujejo po številu svojih člankov. V sam vrh se uvrščatata tudi japonska in slovenska Wikipedija, medtem ko nobenega pojma ne bomo našli v hindijski in maharaški Wikipediji. Bengalska Wikipedija ima le članek o odi, makedonska pa se lahko pohvali s člankom o bajki. V arabski lahko beremo o bajki, sonetu in psalmu, v indonezijski enciklopediji pa o bajki, psalmu, parodiji in himni.

Od albe do znanstveno-fantastičnega romana

Literarni pojem Število jezikov (wikificirati spodnjo tabelo) (43 vseh) 15. alba 9 16. aleksandrinec 20 17. amfibrah 5 18. anapest 17 19. daktil 20 20. gazela 17 21. grozljivi roman 5 22. haiku 37 23. jamb 20 24. konkretna poezija 18 25. pisemski roman 13 26. roman 40 27. rubai 9 28. spondej 13 29. trohej 19 30. vizualna poezija 2 31. zgodovinski roman 16 32. znanstveno-fantastični roman 12

Tabela 2: 15. 04. 2009

Wikipedijino poznavanje določenega literarnega pojma je odvisno od kraja oz. kulture nastanka. Ravno zato v tem sklopu izstopajo alba, rubai in vizualna poezija, ki so poznani v le nekaterih Wikipedijah.

Alba izvira iz okcitanskih lirskih pesmi (okcitanščina je romanski jezik, ki ga govorijo v delu Francije in v nekaterih alpskih dolinah Italije), opeva pa hrepenenje ljubimcev, ki se ločita po skupaj preživeti noči. Zanimivo je, da albe ne poznata francoska in italijanska Wikipedija, v japonskem jeziku pa je o njej napisan celo članek.

Rubai je arabski izraz za štirivrstičnico, ki se pojavlja v perzijski književnosti. Že po področju nastanka lahko sklepamo, da bo pojem imel geselske članke v orientalskih jezikih, vendar pa preseneča dejstvo, da pojma ne vsebuje niti angleška Wikipedija.

Najmanj je znana vizualna poezija, ki se je pojavila šele okrog leta 1950, članek o njej pa obstaja le v španski in angleški Wikipediji. Haiku je utrjen v kar 37 Wikipedijah. Trivrstična japonska pesniška oblika s 17 zlogi ima v Sloveniji celo svoje društvo. Razširjenost romana v 93 odstotkih izbranih Wikipedij je bilo pričakovano, ustaljen ni le v maharaški, albanski in bengalski Wikipediji.

Slovenska Wikipedija je v tem sklopu pojmov zelo slabo uvrščena, saj imata le dva pojma svoj članek (jamb in haiku), v hrvaški, grški, bengalski in maharaški Wikipediji pa ni niti enega izmed izbranih osemnajstih pojmov. Po največji frekvenci so razvrščene: poljska, angleška, španska, italijanska, ruska, japonska in nizozemska Wikipedija. V latinski, kitajski, vietnamski, albanski in korejski enciklopediji najdemo le haiku, v srbski pa daktil.

Od Antona Aškerca do Zdravljice

Literarni pojem Število jezikov (wikificirati spodnjo tabelo) (43 vseh) 33. A. Aškerc 8 34. A. Manzoni 25 35. A. Puškin 40 36. Abu Nuvas 28 37. Ajshil 39 38. Alamut 7 39. Apulej 29 40. Boccaccio 38 41. D. Defoe 39 42. D. Jančar 9 43. Dante Alighieri 41 44. Du Fu 36 45. E. Zola 36 46. Evripid 33 47. Ezop 36 48. F. Levstik 7 49. F. Prešeren 29 50. G. Chaucer 38 51. H. Ibsen 40 52. Homer 41 53. Horac 34 54. I. Cankar 17 55. I. Tavčar 5 56. L. de Vega 28 57. L. Tolstoj 41 58. Li Tai Po 34 60. M. de Cervantes 40 61. Moliére 38 62. O. Župančič 8 63. Omar Hajam 39 64. Ovid 36 65. Pasijon 8 66. Petrarca 36 67. Petronij 24 68. Plavt 27 69. Sapfo 37 70. Sofokles 37 71. T. Šalamun 7 72. T. Tasso 28 73. V. Bartol 12 74. Vergil 41 75. W. Shakespeare 43 76. Zdravljica 18

Tabela 3: 16. 04. 2009

V najbolj obširnem segmentu sem želela izpostaviti ustvarjalce svetovnega kova. Bolj kot pričakovana visoka frekvenčnost v Wikipedijah me je zanimalo, katere Wikipedije ne posvečajo pozornosti avtorjem, na katerih temelji svetovna književnost. Shakespeare je prisoten v vseh izbranih Wikipedijah, o Homerju pa manjka geselski članek v bengalski in hindijski Wikipediji. Dante Alighieri in njegova Božanska komedija še nista znani v madžarski in maharaški spletni enciklopediji, medtem ko o Miguelu Cervantesa ne bomo našli informacij v hindijski in albanski Wikipediji, v maharaški in albanski pa ne bomo ničesar izvedeli o rimskem pesniku Vergilu.

Puškin ima v večini Wikipedij svoj članek, razen v galicijski, tajski in bengalski. V podobnem položaju je Ibsen, o katerem ne bomo našli prispevka v bosanski, galicijski, maharaški in tajski Wikipediji.

Starogrški in rimski pesniki so odsotni v bengalski in maharaški spletni enciklopediji.

Kot protiutež svetovnim avtorjem, sem izbrala nekaj slovenskih ustvarjalcev. France Prešeren se po številu člankov lahko primerja z Apulejem, prisoten pa je v večjem številu Wikipedij kot Manzoni, Abu Nuvas, Lope de Vega in T. Tasso. Čeprav je Bartol z Alamutom in njegovo specifično vsebino osvojil bralce po vsem svetu, pa o njem in njegovem delu ne bomo našli članka v perzijski, arabski in azijskih Wikipedijah, temveč le v enciklopedijah v okviru evropskega prostora. V podobni situaciji je Ivan Cankar, izmed slovenskih sodobnikov pa bi po največji prepoznavnosti v svetu evropskih Wikipedij izpostavila Draga Jančarja.

V tem sklopu literarnih pojmov imajo najmanj geselskih člankov bengalska, maharaška in hindijska Wikipedija, kar je glede na razvitost področja naštetih Wikipedij in na nacionalnost obravnavanih avtorjev razumljivo. Ta kriterij pride do izraza tudi v največji frekvenci avtorjev v angleški, nizozemski, nemški, španski, italijanski in francoski Wikipediji. Slovenska Wikipedija vsebuje 37 literarnih pojmov izmed 49 obravnavanih v tem segmentu. Na enakem nivoju so še romunska, ruska, finska in češka Wikipedija. V arabščini obstaja celo članek o Prešernu, medtem ko o Evripidu, Plavtu, Vegi, Petrarci in Petroniju ne bomo našli ničesar.

Od alegorije do žanra

Literarni pojem Število jezikov (wikificirati spodnjo tabelo) (43 vseh) 77. alegorija 37 78. anekdota 16 79. antagonist 15 80. apostrofa 12 81. asonanca 10 82. blankverz 18 83. dialog 23 84. elizija 17 85. epitaf 24 86. farsa 21 87. fikcija 27 88. hiperbola 25 89. idila 10 90. ironija 32 91. konotacija 15 92. kvartina 10 93. litota 18 94. memoari 14 95. metafora 33 96. metonimija 24 97. metrum 24 98. naturalizem 22 99. okvirna pripoved 4 100. onomatopeja 29 101. pastorala 16 102. poosebitev 28 103. primera 17 104. pripovedna poezija 10 105. protagonist 20 106. realizem 13 107. rima 29 108. sinestezija 27 109. svobodni verz 15 110. verz 16 111. žanr 22

Tabela 4: 19. 04. 2009

Zadnji sklop zavzema 35 literarnih pojmov. Po frekvenci prisotnosti v Wikipedijah izstopajo alegorija, ironija in metafora, vendar pa tudi ti pojmi zavzemajo največ 37 jezikov.

Glede na celoten izbor pojmov po številu prevladujejo pesniški tropi in figure, ki so značilni večinoma za evropski prostor, v drugih izbranih jezikih pa jih v pesmih sploh ne uporabljajo. Ponovno se kažejo razlike med posameznimi Wikipedijami v kulturi in lociranosti jezika. Leposlovje se glede na značilnosti in čas nastanka klasificira v literarna obdobja, ki so zastopana v manjšem številu kot pa npr. sinestezija ali hiperbola, čeprav sta bralcu bolj domača pojma naturalizem in realizem. Prvi ima članek v 22, drugi pa v 13 Wikipedijah. Obe obdobji sta se razvili v Evropi, z vplivom pa nista posegla do azijskih držav in posledično tudi do azijskih Wikipedij.

Okvirna pripoved je prisotna v štirih dokaj nesorodnih Wikipedijah: v nemški, japonski, nizozemski in slovenski. Izvira iz Azije, vrh pa je dosegla v Evropi v renesansi. Zanimivo je dejstvo, da ta literarni pojem ni utrjen v angleški, arabski ali italijanski Wikipediji, saj Arabske noči, Dekameron in The Cantebury Tales izvirajo ravno v teh jezikih.

Pripovedna poezija vključuje epe, balade in idile, ki so značilni za Anglijo in Italijo, vendar v teh enciklopedijah ni omenjene kategorije.

Maharaščina je edini jezik Wikipedije, ki ne vsebuje niti enega od zbranih literarnih pojmov.

Po nizkih rezultatih ji pričakovano sledijo bengalska, hindijska, albanska, tajska, vietnamska in korejska Wikipedija. V največjem številu geselskih člankov konstantno prevladujejo angleška, nemška, japonska, italijanska, presenetila pa je ruska Wikipedija, ki v svojem naboru vsebuje kar 32 literarnih pojmov oz. geselskih člankov.

Slovenska Wikipedija pokriva le tretjino vseh pojmov. Azijske Wikipedije so v zaostanku s prispevki v tem sklopu zaradi kulturnih razlik, saj so nekateri termini značilni za pesništvo v evropskih državah.

Tabelarni in grafični prikaz izbranih Wikipedij

Število literarnih pojmov v izbranih Wikipedijah

(wikificirati spodnjo tabelo)

Jezik Wikipedije Prevod Vrstno št. jezika Št. lit. pojmov (od 111) العربية Arabščina 1. 63 (57 %) Bahasa Indonesia Indonezijščina 2. 38 (34 %) ইমার ঠার/বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী Bengalščina 3. 17 (15 %) Bosanski Bosanščina 4. 44 (40 %) Български Bolgarščina 5. 70 (63 %) Català Katalonščina 6. 70 (63 %) Česky Češčina 7. 79 (71 %) Dansk Danščina 8. 67 (60 %) Deutsch Nemščina 9. 99 (89 %) Eesti Estonščina 10. 45 (40 %) English Angleščina 11. 102 (92 %) Ελληνικά Grščina 12. 38 (34 %) Español Španščina 13. 96 (87 %) Esperanto Esperanto 14. 75 (68 %) فارسی Perzijščina 15. 38 (34 %) Français Francoščina 16. 93 (84 %) Galego Galicijščina 17. 58 (52 %) हिन्दी Hindijščina 18. 15 (14 %) Hrvatski Hrvaščina 19. 56 (51 %) Italiano Italijanščina 20. 94 (85 %) 한국어 Korejščina 21. 49 (44 %) Latina Latinščina 22. 40 (36 %) Magyar Madžarščina 23. 64 (58 %) Македонски Makedonščina 24. 31 (28 %) मराठी Maharaščina 25. 7 (6 %) Nederlands Nizozemščina 26. 89 (80 %) 日本語 Japonščina 27. 91 (82 %) ‪Norsk (bokmål) Norveščina 28. 82 (74 %) Polski Poljščina 29. 100 (90 %) Português Portugalščina 30. 78 (70 %) Română Romunščina 31. 62 (56 %) Русский Ruščina 32. 92 (83 %) Shqip Albanščina 33. 23 (21 %) Slovenčina Slovaščina 34. 65 (59 %) Slovenščina Slovenščina 35. 61 (55 %) Српски / Srpski Srbščina 36. 50 (45 %) Suomi Finščina 37. 70 (63 %) Svenska Švedščina 38. 85 (77 %) ไทย Tajščina 39. 46 (41 %) Tiếng Việt Vietnamščina 40. 29 (26 %) Türkçe Turščina 41. 46 (41 %) Українська Ukrajinščina 42. 68 (61 %) 中文 Kitajščina 43. 58 (52 %)

Tabela 5: Število literarnih pojmov v izbranih Wikipedijah.

Tabela 5 in graf 5 prikazujeta v kolikšni meri je izbranih 43 Wikipedij literarno najbolj informativnih. Kot kriterij sem uporabila podatke o številu literarnih pojmov v Wikipedijah iz dne 14., 15., 16. in 19. aprila 2009 ter jih seštela. Skupno število vsebovanih pojmov od 111 izbranih je pokazalo, katere Wikipedije se po količini podatkov uvrščajo v vrh literarne aktivnosti, hkrati pa sem dobila dokaz za svoje domneve o literarni hierarhiji.

Največ literarnih geselskih člankov ima pričakovano angleška Wikipedija (92 %), sledijo pa ji poljska (90 %), španska (87 %), nemška (89 %) in francoska (84 %). Izzid je bil predvidljiv, saj so naštete Wikipedije vodilne v splošnem merilu podatkov. Angleščina in nemščina pokrivata široko jezikovno področje z bogato literarno zgodovino. Večje število pripadnikov določene jezikovne skupine pomeni tudi večje število literarnih delavcev in aktivnih prostovoljcev na straneh enciklopedije. Literarni interes je odvisen tudi od ozaveščanja in prodornosti literarnih produktov, poleg tega pa je literatura politično vplivnih držav vedno v ospredju. Maharaška, bengalska in hindijska Wikipedija imajo najslabše razvito literarno področje, saj vsebujejo le 7, 17 in 15 od vseh izbranih terminov. Vsi trije jeziki so v rabi v Indiji, kjer pa so še vedno prisotne zaostalost, revščina in visoka stopnja nepismenosti. Čeprav je Indija zibelka svetovnih religij in kulture, pa je pomen literature v Wikipediji v ozadju.

Prikaz vseh jezikov po količini literarnih pojmov

Graf 5: Prikaz vseh jezikov po količini literarnih pojmov. (vstaviti graf)

Wikipedije izbranih azijskih držav so se znašle pri dnu literarno zainteresiranih enciklopedij (Turčija, Tajska, Vietnam in Indonezija), japonska (90 %) in ruska Wikipedija (83 %) pa močno izstopata, saj se po deležu literarnih pojmov lahko primerjata z nemško in francosko spletno enciklopedijo. Rusija je največja država na svetu, po prebivalstvu pa je na devetem mestu med državami sveta.

Nekdanja velesila se po razpadu Sovjetske zveze počasi spet krepi na gospodarskem in kulturnem področju, poudarek pa je tudi na literarni sferi. Japonska slovi po bogati kulturni dediščini, vodilnosti na tehnološkem področju, vedno bolj pa so pod vplivom zahodnih kultur. Odprtost v svetu, ohranjanje tradicije, sprejemanje drugih kultur in visok nivo izobraženega prebivalstva so razlogi za literarno bogato japonsko Wikipedijo.

Slovenska Wikipedija je z 59 % literarnih terminov uvrščena pred srbsko in hrvaško enciklopedijo.

Z začetkom literarnih projektov se je količina geselskih člankov močno povečala, a se nikdar ne bo mogla primerjati z angleško ali nemško Wikipedijo, obstaja pa velika možnost, da se nacionalna literatura in literarni delavci predstavijo v čim večjem obsegu.

Čeprav nas je Slovencev le dva milijona, imamo v svoji Wikipediji več člankov o literarnih pojmih kot pa Kitajska, ki ima 1,3 milijarde prebivalcev, vsebuje pa 52 % vseh izbranih pojmov. Esperanto je umetni sporazumevalni jezik, ki ga govori predvidoma 2 milijona ljudi, torej ga po številu govorcev lahko primerjam s slovenščino, vendar pa z 68 % literanih terminov prekaša slovensko Wikipedijo. Latinščina je v rabi le kot uradni jezik države Vatikan, ampak v Wikipediji zavzema 36 % lit. pojmov in se uvršča pred grško enciklopedijo z 2 %.

Sklep

Grafi z literarnimi pojmi so nastali s popisovanjem stanja v 43 Wikipedijah. Stanje enciklopedije je v največji meri odvisno od velikosti pripadajoče države, politične moči, vojnega stanja, gospodarskega in tehnološkega napredka, števila in nivoja izobrazbe državljanov in kulturne dediščine. Če Wikipedija nima članka, to še ne pomeni, da je literatura za določen narod nepomembna in da zanemarjajo njen pomen. Dober primer je slovenska Wikipedija, ki se z deležem literarnih pojmov ne uvršča med velesile, vendar pa ima Slovenija bogato kulturno zaledje ter ogromno kvalitetnih leposlovnih del in priznanih ustvarjalcev. V svetu Wikipedije je pomembna aktivnost prostovoljcev, ki se zavedajo, da ima literatura reprezentativno vlogo in da se s pisanjem člankov v spletni enciklopediji širi znanje in bogati kultura. Angleška, nemška in poljska Wikipedija bodo vedno v ospredju po količini prispevkov, z organiziranjem literarnih projektov pa lahko napreduje vsaka Wikipedija.

Informativnost Wikipedij po kategorijah

Med 23. 03. in 14. 04. 2009 sem v osmih izbranih Wikipedijah preverjala prisotnost geselskih člankov in kategorij na temo literarnih znanstvenih delavcev, avtorjev in literarnih vrst. Zanimala me je predvsem količina podatkov, torej koliko kategorij in podkategorij obstaja npr. o literarnih zgodovinarjih, v kolikih drugih jezikih oz. Wikipedijah o njih obstajajo podatki, koliko so priznani domači literarni znanstveniki v primerjavi s tujimi, kako so kategorizirani, v kolikšni meri je v izbrani Wikipediji kategorija uveljavljena in specifično razčlenjena ter koliko strani vodi do geselskih člankov.

V temu delu diplomske naloge sem si izbrala angleško, nemško, francosko, italijansko, češko, poljsko in slovensko Wikipedijo. Izbor ni naključen, saj vseh prvih sedem sodi med Wikipedije z največjim številom geselskih člankov in so za stanje v slovenski Wikipediji najboljša primerjava. Hkrati sem lahko primerjala informativnost Wikipedij v najvišjem rangu, pri čemer sem zbrane rezultate nazorno prikazala v obliki grafa. Podrobnejše razčlenitve kategorij sem izrazila opisno. Obravnavala sem pojav člankov o literarnih zgodovinarjih, literarnih kritikih, literarnih teoretikih, pesnikih, pisateljih, dramatikih, romanopiscih, pisateljicah, satirikih, literarnih revijah in literarnih festivalih.

Literarni zgodovinarji (23. 03. 2009)

Graf 6: Literarni zgodovinarji. (vstaviti graf)

Po visokem številu strani najbolj izstopajo nemška, španska in francoska Wikipedija, saj pri vseh obstaja le seznam strani z imeni literarnih zgodovinarjev, v italijanski Wikipediji pa omenjena kategorija sploh ne obstaja. V preostalih jezikih se kategorija deli na podkategorijo Literarni zgodovinarji po narodnosti, kjer slovenska enciklopedija vsebuje 135 strani o slovenskih in 2 strani o hrvaških literarnih zgodovinarjih. V angleški Wikipediji se nahajajo strani z avstrijskimi (2), britanskimi (3), norveškimi (9), francoskimi (2), poljskimi (2), slovenskimi (2), španskimi (2) in nemškimi literarnimi zgodovinarji (4), delijo pa se tudi po področju njihovega dela. Češka enciklopedija vsebuje članke o lit. zgodovinarjih iz 6 držav, med katerimi ni Slovencev, zbranih pa je 48 čeških, 10 nemških in 2 francoska predstavnika. Poljska Wikipedija s 184 stranmi podpira le poljske literarne zgodovinarje.

Literarni kritiki (25. 03. 2009)

Graf 7: Literarni kritiki. (vstaviti graf)

Slovenska Wikipedija ima zasnovane 3 strani, ki pa so škrbine, po številu podkategorij in strani pa izstopa angleška, ki vsebuje geselske članke o literarnih kritikih iz 35 držav. Med njimi je 8 slovenskih, 119 angleških, 88 francoskih, 30 nemških, 21 poljskih, 13 španskih in 21 italijanskih literarnih kritikov. Nemška Wikipedija ne klasificira kategorije po narodnosti ali kateremkoli drugem kriteriju, temveč ima ponovno le skupen imenski seznam 252 literarnih kritikov. Poljska Wikipedija nima te kategorije, obstaja pa 100 strani o poljski literarni kritiki. V španski enciklopediji najdemo članke o 11 drugih narodnostih, med katerimi ni Slovencev (100 španskih, 6 francoskih in 9 italijanskih predstavnikov), v italijanski Wikipediji pa med 36 narodnostmi opazimo strani o dveh slovenskih literarnih kritikih. Zanimivo se mi zdi, da slovenska Wikipedija ne nudi informacij o domačih literarnih kritikih, medtem pa jih tuje Wikipedije bolj poudarjajo.

Literarni teoretiki (25. 03. 2009)

Graf 8: Literarni teoretiki. (vstaviti graf)

Slovenska, nemška, italijanska in španska Wikipedija nimajo strani o literarnih teoretikih, obstaja pa članek o literarni teoriji. Iz grafa je razvidno, da je ta kategorija izredno slabo zastopana. Izjemi sta angleška z 20 in francoska Wikipedija s 55 literarnimi teoretiki, vendar se ne delijo po narodnosti. V češki Wikipediji so že v izhodiščnem klasificiranju razdeljeni po narodni pripadnosti, vendar pa med 10 narodi ne najdemo slovenskih predstavnikov. Vsebuje članke o čeških (46), francoskih (3), italijanskih (2), nemških (7) in enem poljskem literarnem teoretiku. Poljska Wikipedija predstavlja 7 domačih predstavnikov in 11 drugih, ki niso klasificirani. Čeprav so raziskovane Wikipedije po številu geselskih člankov med najbolj obširnimi, pa tudi med njimi ni podatka, da bi bilo o literarnih teoretikih več prispevkov v drugih Wikipedijah oz. v drugih jezikih. Poljska in angleška Wikipedija sta edini, ki podata informacijo, da kategorija obstaja v še enem jeziku; poljska nudi povezavo na angleško Wikipedijo, angleška pa na poljsko.

Pesniki (27. 03. 2009)

Graf 9: Pesniki. (vstaviti graf)

Značilnost nemške Wikipedije je, da kategorije ne klasificira, temveč bralcem ponuja le članek s povezavo na imenski seznam pesnikov vsega sveta. Čeprav je v grafu na prvi pogled stanje v nemški Wikipediji najslabše izmed vseh, pa je seznam pesnikov neskončen.

Francoska, italijanska in češka Wikipedija imajo kategorijo razčlenjeno po narodnosti že v podkategorijah. Francoska enciklopedija ima pesnike klasificirane v 17 podkategorij po stoletjih, hkrati pa vsebuje 394 geselskih člankov o francoskih in 6 slovenskih predstavnikih.

Število drugih jezikov nam pove, da so pesniki vključeni v 74 Wikipedij. V slovenski Wikipediji se delijo na 72 narodnosti (194 slovenskih, 27 francoskih, 17 nemških pesnikov), v angleški pa na 162. Med njimi zasledimo članke o 1149 Angležih, 52 Slovencih, 448 Francozih, 353 Nemcih, 213 Špancih in o 303 Italijanih.

Poljska enciklopedija vsebuje prispevke o pesnikih iz 46 držav (7 slovenskih in 1398 poljskih predstavnikov), španska pa iz 67 držav (13 Slovencev, 677 Špancev, 155 Francozov in 11 Čehov).

Pisatelji (07. 04. 2009)

Graf 10: Pisatelji. (vstaviti graf)

Nemška Wikipedija ponuja bralcem članek o pisateljih s povezavo z obširnim nekategoriziranim imenskim seznamom. Kot je razvidno iz grafa, imata največ podkategorij in delitev po narodnosti angleška in francoska Wikipedija. Bralec lahko v angleški enciklopediji zasledi prispevke o 591 angleških, 383 italijanskih, 265 francoskih, 673 nemških in o 62 slovenskih pisateljih.

Francoska Wikipedija nudi seznam francoskih predstavnikov v 35 podkategorijah po stoletjih, na nemške, poljske in češke pisatelje se ne ozira, zabeleženih pa je 24 slovenskih predstavnikov. V podkategorijah so pisatelji razdeljeni glede na jezik, v katerem pišejo, katere nagrade so dobili in na katerem kontinentu ustvarjajo.

Stanje v slovenski enciklopediji je vzpodbudno, saj obsega pisatelje iz 79 držav, pri čemer presega poljsko in češko Wikipedijo, Slovenci pa so prisotni v vseh obravnavanih Wikipedijah. Slovenska enciklopedija ima 311 člankov o domačih pisateljih, s prispevki pa se ozira tudi na 63 francoskih, 47 angleških, 14 čeških, 26 italijanskih in 13 španskih predstavnikov.

Glede na število podkategorij se španska Wikipedija uvršča na predzadnje mesto, po razdelitvi po narodnosti (179) pa zaseda drugo mesto za angleško enciklopedijo, čeprav člankov o nemških, čeških in angleških pisateljih ne bomo našli. Španska različica ima članke o 314 domačih in 30 slovenskih pisateljih.

Dramatiki (07. 04. 2009)

Graf 11: Dramatiki. (vstaviti graf)

Kategorija je obravnavana v 40 jezikih. V grafičnem prikazu je nemška Wikipedija označena z zvezdico, ker v njej obstaja 231 strani o dramatikih, ki niso razvrščeni v podkategorije, temveč obstaja le njihov seznam s povezavo na geselske članke. V graf jih nisem vrisala, ker potem stanje v drugih Wikipedijah ne bi prišlo do izraza.

Poljska Wikipedija še nima kategorije s tem imenom, francoska, italijanska in češka Wikipedija pa dramatike že v osnovnem klasificiranju v podkategorije razdelijo po narodnosti.

Francoska enciklopedija klasificira domače dramatike po stoletjih v 8 podkategorijah, nudi pa informacije o 3 slovenskih, 68 britanskih, 37 španskih in 59 italijanskih dramatikih.

Strani s slovenskimi predstavniki torej obstajajo v francoski, italijanski (1), angleški (22) in v slovenski enciklopediji, kjer so razvrščeni v 7 podkategorij in 51 strani.

Če primerjam, v kolikšni meri določena Wikipedija upošteva dramatike v ostalih sedmih obravnavanih, pride do izraza angleška Wikipedija, ki vsebuje podatke o dramatikih iz vseh sedem držav (265 francoskih, 67 italijanskih, 138 nemških 142 španskih dramatikov itd.), češka in španska Wikipedija pa sta pomankljivi z informacijami o slovenskih, čeških, poljskih in celo nemških dramatikih.

Romanopisci (07. 04. 2009)

Graf 12: Romanopisci. (vstaviti graf)

Število podkategorij in strani o romanopiscih je v večini Wikipedij klavrno, saj slovenska, nemška in francoska Wikipedija še nimajo kategorije oz. geselskega članka s tem imenom. Španska enciklopedija upošteva 39 narodnosti, med katerimi pa izmed obravnavanih Wikipedij najdemo le podkategorije in strani o 311 španskih, 27 italijanskih in 60 francoskih romanopiscih.

Slovenski predstavniki so z 9 stranmi zastopani le v angleški Wikipediji, kjer lahko najdemo geselske članke o 100 tujih romanopiscih, med katerimi je 976 angleških, 221 nemških, 479 francoskih, 52 poljskih in 99 italijanskih predstavnikov. Med izbranimi Wikipedijami je najmanj podatkov o poljskih in čeških romanopiscih.

Pisateljice (07. 04. 2009)

(wikificirati spodnjo tabelo)

Angleška Wikipedija Francoska Wikipedija Število podkategorij 8 4 Število strani 30 1426 Število drugih jezikov 7 7 Število drugih narodnosti 87 0

Tabela 6: Pisateljice.

Angleška in francoska Wikipedija sta edini med obravnavanimi, ki klasificirata kategorijo po spolu. Podobno delitev najdemo še v indonezijski, romunski, vietnamski, okcitanski, ruski in gruzinski različici. V angleški so pisateljice v podkategorijah razdeljene glede na pripadnost literarnemu gibanju, ustvarjanje v obdobjih skozi zgodovino in po stoletjih ter glede na homoseksualno vsebinsko usmerjenost, rabo psevdonima in po narodni pripadnosti. Angleška Wikipedija ima 4 geselske članke o slovenskih, 340 o angleških, 44 o nemških, 13 o španskih, o 26 italijanskih, 5 o čeških, 22 o poljskih in 111 člankov o francoskih pisateljicah. Francoska enciklopedija se delitve po nacionalnosti pisateljic ne poslužuje, vsebuje pa abecedni seznam pisateljic s povezavami na geselske članke. Pri pregledu seznama med njimi nisem našla slovenskih predstavnic. Prevladujejo Američanke, Francozije in Rusinje.

Satiriki (07. 04. 2009)

Graf 13: Satiriki. (vstaviti graf)

Iz grafa je razvidno, da nemška, francoska, španska in italijanska Wikipedija ne poznajo kategorije s tem imenom, ampak vsebujejo prispevke o satiri. Kategorija je znana v 15 jezikih. Slovenska enciklopedija ima geselska članka o dveh domačih satirikih (Božo Kos in Rado Murnik), medtem ko so v angleški Wikipediji razvrščeni v sklop 29 narodnosti, med katerimi pa Slovencev ni.

Geselski članki so napisani o 14 francoskih, 17 nemških, 10 italijanskih, 7 poljskih, 3 čeških in o 2 španskih satirikih. Poljska enciklopedija vsebuje 9 ameriških predstavnikov, o poljskih pa ni prispevkov. Satiriki so v češki enciklopediji po narodnosti razdeljeni v 7 skupin, med katerimi ni Slovencev, zasledimo pa 5 člankov o Čehih, 6 o Angležih in 1 Nemcu.

Literarne nagrade, literarne revije (09. 04. 2009) in literarni festivali (14. 04. 2009)

Graf 14: Literarne nagrade. (vstaviti graf)

Nemška Wikipedija vsebuje 10 podkategorij in abecedni seznam 507 literarnih nagrad, ki pa zaradi bolj nazornega prikaza v grafu niso vrisane v pravem merilu. Angleška enciklopedija diferencira nagrade po literarnih zvrsteh in vrstah, po državah (zajetih je 36 držav, med katerimi ni Slovenije) in spolu ustvarjalcev.

Slovenska Wikipedija ima 6 strani vključno s stranjo o evropskih literarnih nagradah. V članku z naslovom Slovenske mladinske literarne nagrade obstaja 11 povezav, kjer lahko izvemo kaj več o slovenskih književnih nagradah.

V francoski različici zasledimo 27 francoskih, 4 španske in 4 italijanske nagrade, na ostale obravnavane pa se v člankih ne ozira.

Čeprav lahko prebiramo o kategoriji v 39 Wikipedijah, pa tudi v italijanski ni prispevka o slovenskih in nemških nagradah.

Ta tematika je v ospredju v 63 italijanskih, 18 francoskih, 6 španskih in britanskih ter v 1 članku v poljščini. Slovenska, češka in poljska Wikipedija še ne pokrivata področja literarnih revij, čeprav kategorija obstaja v 10 jezikih. Po podatkih iz Bajtovega Vsevednika (str. 522-23, 2001) je od leta 1854 izhajalo 62 literarnih revij, ki bi lahko našlo svoje mesto tudi na straneh Wikipedije. Po številu podkategorij in strani sta prevladujoči angleška in nemška Wikipedija. V prvi so povezave z geselskimi članki o 19 francoskih, 4 nemških, 57 angleških in 12 poljskih literarnih revijah. Seznam s češkimi, španskimi in slovenskimi revijami ne obstaja. Francoska Wikipedija v dveh podkategorijah zavzema 3 ameriške in 101 francosko literarno revijo.

Graf 15: Literarne revije. (vstaviti graf)

Graf 16 prikazuje frekvenčnost geselskih člankov o literarnih festivalih. Kategorija v slovenski in poljski Wikipediji še nima prispevka, ponovno pa so v ospredju angleška, francoska in nemška enciklopedija. Angleška, nemška, francoska, italijanska, češka in španska različica vsebujejo abecedni seznam 49 literarnih prireditev, ki so organizirane po celem svetu. Kategorija se ne razčljenjuje po državah, poznajo pa jo le še v esperantski in finski Wikipediji, torej v 7 jezikih.

Graf 16: Literarni festivali. (vstaviti graf)

Sklep

Stanje na straneh Wikipedije se s pomočjo prostovoljcev spreminja iz dneva v dan, tako da se je verjetno število podkategorij in strani do današnjega dne že spremenilo. Kljub temu ostajajo angleška, nemška, francoska in poljska Wikipedija zagotovo na prvih mestih po številu geselskih člankov in informativnosti. Nemška Wikipedija se od ostalih razlikuje po organiziranosti prispevkov, saj konkretne kategoriziranosti po narodnosti ali drugih kriterijih ni mogoče najti. Bralcu je običajno na voljo obširen abecedni seznam, ki je neposredna povezava z geselskim člankom. V nemški Wikipediji sem pri več kategorijah opazila veliko število strani, vendar pa se neodvisno od obširnosti podatkov v nemščini le-ti presenetljivo niso znašli med naborom v drugih Wikipedijah.

Opazila sem, da španska Wikipedija v podkategorijah največkrat poudarja italijanske in francoske literarne pojme, o predstavnikih drugih narodnosti (ki sem jih obravnavala) pa največkrat ni niti enega članka. Slovenska Wikipedija je na literarnem področju dokaj pomankljiva s podatki. Do izraza pride pri kategoriji Literarni zgodovinarji, ki se krepi z vsakim dnem s pomočjo študentskega projekta. Ostale kategorije obstajajo kot škrbine ali pa v zelo skromnem številu geselskih člankov. Mogoče bi organiziran projekt o literarnih teoretikih in literarnih revijah tudi uspel v tolikšni meri kot literarni zgodovinarji.

Portal

Portali so strani, ki služijo za določeno temo oz. področje kot nekakšne glavne strani (Main Pages). Portali so namenjeni bralcem kot orientacijske začetne točke, urejevalcem Wikipedije pa za vzpodbudo k urejanju.

Bralce seznanijo s ključnimi članki, s slikovnim gradivom ter s kategorijami, ki natančneje določijo predmet iskanja. Portal je bil najprej zasnovan v poljski in nemški Wikipediji. Leta 2005 ga je sprejela tudi angleška Wikipedija in tako so nastali prvi Wikiportali in tudi posebna oznaka za portale (Portal:). Oblika strani ni strogo določena, vendar pa naj bi se urejevalci ravnali po standardnem vzorcu t. i. "box" portala, ki je pregleden in preprost za urejanje. Upoštevati morajo točnost, nepristranskost, jasnost, celovitost in koherentnost vsebine. Portali se lahko povezujejo z enim ali več projekti imenovanimi WikiProjekti. Trenutno obstaja 579 portalov, med katerimi je 134 t. i. "featured portals", ki so primeri najboljše zasnovanih in uporabnih portalov. Pomemben kriterij je tudi redna nadgradnja. Prepoznaven znak za "featured" portal je majhna srebrna zvezda v zgornjem desnem kotu strani portalov, pojavi pa se tudi poleg povezave na portal v drugem jeziku oz. na drugo Wikipedijo, če ustreza že omenjenim kriterijem. "Featured portal" še nima ustaljenega izraza v slovenščini, vendar pa ga lahko prevajamo kot "odlikovani portal".

Portal:Literatura

Literarni portal obstaja v štiriintridesetih jezikih oz. Wikipedijah, med katerimi pa slovenskega portala literature še ni. Pri raziskavi in primerjavi portalov literature v različnih jezikih bom izhajala iz angleške Wikipedije, pri nepoznanih jezikih in pisavah pa si bom pomagala s Prevajalnikom na iskalniku Google. Primerjala bom sestavo glavne strani, količino informacij, vsebino, sorodne projekte, sestavo člankov, slikovno gradivo in posebnosti posameznih Wikipedij. Wikipedije s portalom literature so: arabska, azerbajdžanska, ukrajinska, bolgarska, češka, nemška, estonska, španska, francoska, indonezijska, italijanska, hebrejska, gruzijska, luksemburška, malajalamska7, malajska8, nizozemska, japonska, makedonska, norveška, poljska, portugalska, romunska, ruska, albanska, slovaška, srbska, finska, švedska, tajska, vietnamska in turška. Pod drobnogled sem vzela deset Wikipedij izmed naštetih. Izbrala sem jih glede na razlike v kulturi in geografski lociranosti. Primerjala in opisovala bom angleški, nemški, francoski, poljski, češki, španski, srbski, turški, japonski in arabski portal literature.

Angleška Wikipedija

Portal:Literature (oz. http://en.wikipedia.org/wiki/Literature_portal)

Stran portala se začne s konstantno predstavitvijo pojma literatura in s povezavo na obširen članek in z njo povezanimi specifičnimi povezavami. Sledi izbran članek (Selected article), ki vsak mesec predstavi drugo osebo, ki je pomembna za zgodovino in razvoj literarne dejavnosti. Primer: Marca je bila to Virginia Eliza Clemm Poe, aprila pa grški učenjak in pesnik Philitas. Spodaj je vsak mesec objavljena izbrana slika (Selected Picture), sledi razdelek z naslovom Ste vedeli … (Did you know…), kjer se vsebina zanimivosti zamenja vsak teden. Literarne teme (Topics) ostajajo enake, nove strani (New pages) pa si lahko ogledamo s klikom na članke, ki so bili ustvarjeni nazadnje. Na angleškem portalu literature se tedensko pojavlja tudi nov citat (Quotes), vsakodnevno pa lahko spremljamo, kaj se je zgodilo na današnji dan v povezavi z literaturo po celem svetu (A day in literature). Omogočen je dostop do arhiva tedenskih, mesečnih in polletnih prispevkov. Pod razdelkom Novice (News) so zapisani pomembni dogodki v zadnji polovici leta. V nadaljevanju zasledimo zbrane kategorije (Categories) in podkategorije literarnih pojmov, zelo pomembni pa so WikiProjekti (WikiProjects), ki so povezani z literaturo in sorodnimi pojmi. Seznam projektov je zelo obširen. Portal vsebuje tudi konkretne napotke in predloge za nove prispevke (Things you can do). Na dnu strani so zbrani sorodni literarni portali (Related portals), med katerimi so npr. Shakespeare, Harry Potter, James Bond, Charles Dickens, Oscar Wilde, Biblija, … Sledijo povezave na Wikimedio, kjer so zbrani dodatni citati, novice, literarna besedila in slikovno gradivo. Portal je označen s srebrno zvezdico, kar pomeni, da sodi med odlikovane portale. Količina povezav na kategorije, podkategorije in strani s članki je pri tej Wikipediji največja, kar je po pričakovanjih, saj je angleščina svetovni jezik. Tudi število WikiProjektov je temu primerno. Pojmi so natančno definirani in razloženi v člankih, pokrivajo pa literaturo vsega sveta.

Nemška Wikipedija

Portal:Literatur (oz. http://de.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatur)

Nemški portal literature se od angleškega v sestavi bistveno razlikuje. Na vrhu strani so povezave na sedem sorodnih portalov. Največ prostora zavzame seznam novejših člankov (Neue Artikel), znotraj katerega sta seznama nepopolnih oz. nenapisanih prispevkov (Fehlende Artikel) in predelave potrebnih člankov (Überarbeitungswürdige Artikel). Z naključnim klikom na temo lahko opazimo, da strani vsebujejo skromnejšo količino informacij kot pa angleška Wikipedija. Pod tem razdelkom zasledimo razčlenjene literarne zvrsti, ki so natančneje opisane v člankih, vendar pa tudi tu zaostajajo za angleško Wikipedijo. Portal ima ločeni povezavi z dvema drugima portaloma, ki sta imenovana Jezik in Pisava. Vsebuje tudi članke o knjižnicah, krajše prispevke o literarnih obdobjih, zvrsteh, literarni snovi, motivih, svetovni literaturi in literarni vedi. Vizualno izstopajo povezave na izbrane najboljše članke, ki so označeni s srebrno zvezdo. Nazadnje so zvrščene še zunanje povezave s stranmi, ki se z literaturo tesno povezujejo. V nemškem portalu ni slikovnega gradiva in jasno razčlenjenih poglavij, zato v primerjavi z angleškim portalom deluje rahlo suhoparno, utesnjeno in neorganizirano. Veliko lit. pojmov v posameznih poglavjih še nima svojega članka v nemškem jeziku. Prav tako pa nima oznake srebrne zvezde, torej ne sodi med najbolj informativne literarne portale.

Francoska Wikipedija

Portail:Littérature (oz. http://fr.wikipedia.org/wiki/Portail:Littérature)

Portal je zgrajen zelo sistematično. Stran se začne s slikovnim gradivom o ustvarjalcih, ki se pogosto spreminja. Sledi razdelek o zvrsteh, ki se delijo na pripovedništvo in poezijo, kot posebne zvrsti pa izpostavi gledališko, idejno, otroško in mladinsko literaturo. Pri angleški in nemški Wikipediji take razdelitve ni. Znotraj posamezne zvrsti so naštete vrste, ki pa še posebej kategorizirajo pripadnost po vsebini in tematiki. Primer: Roman je lahko zgodovinski, pisemski, pustolovski, … V francoskem portalu je taka razčlemba na enem mestu. Podobno je pri poeziji, kjer je točno določeno, kam določena oblika spada vsebinsko. O vsakem literarnem pojmu je napisan obsežen članek, ki se po izčrpnosti informacij z lahkoto primerja z angleško Wikipedijo. Prisotnost slikovnega gradiva je v portalu in člankih zelo pogosta. Razdelek z novostmi nas obvešča o dogodkih na literarnem področju v tekočem mesecu (Actualités). Rubrika Komemoracija (Commémorations) beleži rojstva in smrti literarnih ustvarjalcev v aktualnem mesecu. Literarna obdobja so nanizana ločeno od kronološke razdelitve literature (npr. antika, srednji vek, 17. st., …). V manjšem tisku, a še vedno zelo razločno in jasno, so zapisane literarne nagrade od leta 1901 do 2007, ki so bile dodeljene španskim, italijanskim, japonskim in francoskim pesnikom. Posebno praktična se mi zdi rubrika Iskanje po avtorju (Recherche par auteur), kjer bralec lahko najde avtorja glede na klasifikacijo njegovega ustvarjanja. Pomaga si lahko s portalovim iskalnim okencem, kamor zapiše ime avtorja, nato pa izbere ukaz Išči ali Prebrskaj. Ko sem vtipkala Prešerna in Cankarja, sem pri obeh dobila zadetke v francoščini, kar pomeni, da je literatura na francoski Wikipediji zelo dobro zasnovana. Zanimivo je tudi iskanje po naslovu knjige. Vtipkala sem naslov Cankarjevega romana Na klancu in dobila zadetek s povezavo na članek o Ivanu Cankarju. Podobnih iskalnikov na portalih literature v drugih jezikih ni. Razdelek, ki vabi k raziskovanju literature po posameznih kontinentih in jezikih je zelo dobro zasnovan, saj lahko vsakdo pride do informacij o literaturi določene države. Tako kot nemški portal ima tudi francoski rubriko, kjer so objavljeni najbolj kakovostni članki. Posebnost francoskega portala je, da so najbolj kakovostni prispevki označeni z zlato zvezdo, dobri pa s srebrno. Vsakdo lahko tudi predlaga članke za ti dve kategoriji, prav tako pa je zaželeno sodelovanje pri nastanku novih člankov, slikovnega gradiva in urejanju. Na dnu strani portala je povezava na portrete pisateljev. S klikom pridemo do ustvarjalcev, ki so razvrščeni po stoletjih, v katerih so živeli, ali pa po jezikovni pripadnosti. Ravno ti portreti se na začetku strani samodejno zamenjujejo. Na koncu portala so nanizani sorodni portali, ki se povezujejo z literarnim. Francoski portal se je s srebrno zvezdo uvrstil med odlikovane portale. V primerjavi z angleškim portalom ponuja več informacij na glavni strani, več slikovnega gradiva, sistematično razvrščene teme, članki pa so pri obeh Wikipedijah izčrpni. Prav tako izstopata praktična iskalnika na strani portala, manjkajo pa Wikiprojekti ali povezave nanje.

Češka Wikipedija

Portál:Literatura (oz. http://cs.wikipedia.org/wiki/Portál:Literatura)

Portal je po zunanjem videzu zelo podoben francoskemu. Slikovno gradivo ter razdelitev literarnih zvrsti sovpadata po formi, vendar pa je manj literarnih vrst znotraj zvrsti kot v francoskem portalu. Prav tako vsaka vrsta še nima napisanega članka v češčini. Sledeča rubrika se imenuje Uvod, ki predstavi pojem literature preko zgodovinskih dejstev po vzoru angleškega portala, vendar v je v češkem Uvodu zajetih več podatkov, ki nas povežejo s članki, vendar pa jih kar nekaj še manjka. V primerjavi z angleškim portalom so v češčini članki krajši in manj informativni. V jedrnem delu se nahaja razdelek s seznamom literarnih del in splošnih lit. pojmov, ki poziva bralce k urejanju. Posebno zanimiva in unikatna se mi zdi rubrika V žarišču (Zaostřeno na ...), kjer je na kratko predstavljen izbran avtor in njegovo delo. Sledi kratek odlomek iz dela in povezava na Wikivir, kjer si lahko besedilo preberemo v celoti. Na dnu strani portala so nanizane povezave na abecedne sezname ustvarjalcev, časopisov, pisav in jezikov, ki pa rabijo še veliko pozornosti. Na desni strani glavne strani so zapisane novice v zvezi z literarnim dogajanjem v tem letu, sledijo zanimivosti iz življenja znanih avtorjev, nato pa rubrika Literarna veda, ki nudi seznam s članki o svetovnih literarnih nagradah. Češka literatura je klasificirana po obdobjih, ki so razmejena z letnicami, povezave pa nas privedejo do skrbno napisanih člankov. Najbolj pomankljivo opredeljeni so pojmi stilistike, saj še nihče nima napisanega članka. Splošni literarni pojmi kot so npr. alegorija, ironija in akrostih, so teoretično dobro podprti. Kategorija o literarnih delih po državah, lit. vrstah in časopisih se dotakne svetovne literature, vendar pa po količini člankov ne izstopa iz drugih portalov. S češkim portalom literature se povezuje še deset sorodnih portalov, o WikiProjektih pa ni nobene informacije oz. povezave. Noben članek ni označen, da je najboljši. Po količini povezav in podatkov se češki portal literature ne more primerjati z angleško ali francosko Wikipedijo.

Poljska Wikipedija

Portal:Literatura (oz. http://pl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura)

Stran portala se vizualno močno navezuje na angleško različico. Na začetku je zapisano, kaj je vsebinsko ustrezno, komu je portal namenjen in s katerimi drugimi portali je povezan. V razdelku Članek meseca (Artykuł miesiąca) obstaja več povezav kot v drugih Wikipedijah. S klikom na povezave si lahko preberemo članek v celostni podobi, na posebni strani lahko predlagamo teme za članek meseca, v arhivu pa preverimo, kateri članki so bili do sedaj že objavljeni.

Literarne zvrsti so razčlenjene na vrste brez prisotnosti slikovnega materiala, vendar pa je razdelek pregledno oblikovan in podprt z ustreznimi članki. Tako kot angleški ima tudi češki portal literature posebno rubriko s citatom in sliko, ki se zamenjata vsak mesec. Razdelek s poljsko literaturo nima veliko ključnih pojmov, vendar za vse obstajajo ustrezni članki, kar pa ne morem trditi za rubriko s svetovno literaturo, ki je s seznamom držav zelo bogata, vendar pa je veliko takih, ki so neznanka na češkem portalu literature. Enaka situacija je pri razdelku Literarna zgodovina. Rubrike z literarnimi tokovi, splošnimi literarnimi pojmi in lit. časopisi so vsi definirani s članki, ki so sicer krajšega obsega. Poglavje na portalu imenovano Želite pomagati? (Chcesz pomóc?) poziva bralce k pisanju člankov, ki so indirektno našteti eno rubriko nižje, predlagani pa so tudi konkretni primeri, ki morajo biti še dokončani. Portal nam nudi podatke o temah, ki so bile izpopolnjene v zadnjem času.

Poljski portal literature izpostavlja najboljše članke, ki so označeni z medaljo, zelo dobri pa z zeleno kljukico. Na dnu glavne strani je povezava s člankom o WikiProjektih, ki so skupaj s smernicami vsebinsko klasificirani po raznih portalih, portal portalov pa nam nudi pregled vseh obstoječih strani v tem rangu.

Španska Wikipedija

Portal:Literatura (oz. http://es.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura)

Portal literature na začetku pozdravi bralca in na kratko razloži, čemu je namenjen. Sledi Aristotelov citat, v oči pa nam takoj padeta povezavi z Wikiprojekti, kjer je poziv k urejanju portala iz leta 2006, in s t. i. Zahtevanimi točkami (Artículos solicitados). Odpre se nam seznam literarnih ustvarjalcev s celega sveta, vendar pa je delež imen z napisanim člankom zelo nizek. Urejevalci bi na tem mestu morali prispevati veliko svojega truda.

Pozdravno okno nudi povezavo Več o literaturi (Más sobre la literature), ki bralcem nudi dokaj izčrpen članek o literaturi v teoretičnem smislu. Sledeče rubrike spominjanjo vizualno na angleško Wikipedijo, vendar pa je količina podatkov neprimerljivo manjša. V oknu Aktualno (Artículo destacado) je že od januarja prispevek s portretom istega pesnika. V arhivu lahko razberemo, da so se v zadnjih štirih letih zvrstili le štirje portreti, čeprav je v sosednjih razdelkih na vidnem mestu poziv k urejanju, povezave z navodili so dovolj jasne, a očitno v španski Wikipediji ni dovolj velikega interesa.

Rubrika z imenom Ali ste vedeli … (¿Sabías que ...) ponuja le tri zanimivosti, s klikom na arhiv pa pridemo do sporočila, da strani s tem imenom še ni. Podobno stanje je pri Trenutnem dogajanju (Actualidad), ki obsega le tri točke in nas informira o prireditvah izpred treh let nazaj.

Zadnje okno v portalu vsebuje kategorije z literarnimi pojmi. Pri preverjanju stanja lahko ugotovimo, da imajo po večini vsi pojmi na strani portala svoj članek, vendar pa so kvalitetno in informativno napisani le tisti, ki so najbolj pogosto uporabljeni v svetovnem merilu, vendar pa tudi to ni zadosten kriterij. Primer: Odprla sem kategorijo z mladinsko literaturo (Literatura juvenil), kjer so štiri podkategorije s 119 stranmi, mladinska literatura kot pomemben pojem v svetovni literaturi pa svojega članka nima. Španski portal literature bi rabil veliko pozornosti ljubiteljev literature. Zaradi skromnosti informacij in prispevkov ter zaostalosti se enostavno ne more primerjati z drugimi literarnimi portali. Mogoče bi morali uvesti ocenjevanje člankov z zvezdami in medaljami kot v nekaterih drugih Wikipedijah, če bi to vzpodbudilo k urejanju vsaj nekaj posameznikov.

Srbska Wikipedija

Портал:Књижевност (oz. http://sr.wikipedia.org/wiki/Портал:Књижевност)

Portal ima klasičen izgled, podobno kot pri angleški, španski in poljski Wikipediji. Prav tako se začenja z uvodom, ki predstavi pojem literature in nudi povezavo "Več o književnosti..." ("Више о књижевности ..."), kjer obstaja krajši članek z osnovnimi splošnimi podatki o književnosti. Prva rubrika se imenuje "Izbrani članek" ("Изабрани чланак"), kjer je prispevek o Dostojevskem s povezavo na izčrpno napisan članek. Po vzoru angleškega lit. portala je tudi na srbski strani objavljena izbrana slika, žal pa pri nobeni kategoriji nimamo vpogleda v arhiv.

Razdelek s kategorijami literarnih pojmov je številčno manjši kot v španskem portalu, vendar pa ima tu vsak pojem svoj članek, ki je sicer krajšega obsega, tudi slikovnega gradiva ni v izobilju, vendar pa pokriva celotno področje literature (nagrade, lit. revije, seznam ustvarjalcev, obdobja). Seznam literarnih vrst je zelo kratek. Posebna pozorost med kategorijami je namenjena ženskam v literaturi, česar ne najdemo pogosto v Wikipedijah. O vsaki predstavnici je napisan članek.

Srbski portal se s konkretnimi predlogi obrača na uporabnike Wikipedije naj sodelujejo s svojimi prispevki. Modro obarvan tisk nam pove, da je že več kot polovica predlaganih pojmov dobila svoje mesto v člankih, kar kaže na konstantno aktivnost uporabnikov. Rubrika nižje nudi še dodatna navodila za ustvarjanje prispevkov. Na koncu strani portala je na voljo seznam vseh portalov (ne le tistih v povezavi z literaturo), ki jih premore srbska Wikipedija.

Srbski portal literature je glede na delež v svetovni književnosti dobro urejen. Čeprav se z angleško ali francosko Wikipedijo ne more primerjati, pa ima vseeno dovolj informativne prispevke in povezave. Ravno pri informativnosti presega španski lit. portal, kar se mi zdi dokaj presenetljivo.

Turška Wikipedija

Portal:Edebiyat (oz. http://tr.wikipedia.org/wiki/Portal:Edebiyat)

Najprej zasledimo seznam vseh portalov v turški Wikipediji, nato pa sledi klasičen uvod o literaturi. Če želimo izvedeti več, lahko sledimo povezavi s teoretičnim člankom na to temo. Rubrike so razporejene zaporedno in v velikem formatu, tako da je portal organiziran zelo pregledno in praktično za uporabo. Slikovnega gradiva je bolj malo. Večinski del portala zavzame jedrna rubrika, ki nudi seznam literarnih obdobij in ustvarjalcev s celega sveta. Modri tisk imen pomeni, da samo ena oseba s področja literature še nima članka, kar je za portal nadpovprečno.

Razdelek z naslovom Avtorji (Yazlar) je sestavljen iz seznama ustvarjalcev vseh držav. Tudi tu so članki skrbno napisani. Naslednja kategorija so Pesniki (Şiir), ki se pregledno deli na seznam pesnikov sveta in vrste pesmi. Izstopa le manifest, ki trenutno rabi največ prispevanih člankov. Turški pesniki so ločeni od ostalih. Po številu presegajo pesnike iz drugih držav, informativnost in obseg člankov domačih poetov pa sta veliko večja.

Stran portala se zaključi s povezavo na angleško stran literature s kategorijami in podkategorijami. V rubriki na vidnem mestu so objavljena imena osmih prostovoljcev, ki najbolj prispevajo k izboljšanju portala književnosti. Druge Wikipedije nagrajujejo prispevke z zvezdami, tu pa kot pohvalo za dobro delo z imenom oz. s psevdonimom izpostavijo najbolj aktivne posameznike. Turški portal književnosti ponuja zadovoljivo količino informacij o pesnikih in pisateljih, ni pa poudarka na drugih področjih literature kot so literarna dela, dramatika, lit. nagrade, lit. revije, literarne zvrsti in vrste, ... Čeprav je portal v celoti zelo dobro podprt s članki, pa teoretično razloženih pojmov praktično ni. Turški portal dojema literarne pojme v bolj ožjem smislu, kar pa bi moralo najbolj aktivnih osem prostovoljcev spremeniti in ponesti portal na višji nivo.

Japonska Wikipedija

Portal:文学 (oz. http://ja.wikipedia.org/wiki/Portal:%E6%96%87%E5%AD%A6)

Japonski portal je po prvem vtisu zelo obsežen, v kolikšni meri pa je bogat s podatki, pa se bom do določene mere zanašala na prevajalnik na iskalniku Google. Uvodni pozdrav poziva uporabnika strani naj sodeluje pri prispevkih, hkrati pa je na kratko opisan pojem literatura. Povezave na sorodne projekte so zapisane v angleščini in japonščini.

Glede na organiziranost rubrik oz. razporejenost oken portal močno spominja na angleško, poljsko in nemško stran. Slikovnega gradiva ni, so pa rubrike med seboj pregledno ločene. Prvi razdelek nudi informacije, kaj se je zgodilo točno na današnji dan, predlagana pa je tudi knjiga dneva. Urejevalci portala morajo biti zelo dosledni, da vsak dan redno objavijo aktualne prispevke. Naslednji razdelek vsebuje seznam novih člankov, ki so nastali v tem mesecu. Opremljeni so z datumom in naslovi, iz česar sledi sklep, da so do 21. aprila vsak dan nastali povprečno trije novi članki.

Osrednji večinski del portala zavzema svetovne literarne pojme, ki so natančno kategorizirani po državah, obdobjih in zvrsteh. Japonska in kitajska književnost zavzemata ločen prostor v portalu in dajeta pozornost nevsakdanji klasifikaciji. Npr., Japonska ima posebej kategoriziran seznam del na temo psov in mačk. Še najmanj informacij izvemo pri kitajskem delu prispevka, ki se seznamu avtorjev ali teoretičnim pojmom sploh ne približa, ampak se na kratko posveti avtorjem, ki so pisali o kraljestvih, vendar pa je preko Prevajalnika do natančne opredelitve tem težko priti. Vzporedno z literarnimi kategorijami je umeščen razdelek z naslovom Novice (お知らせ), ki pa se od drugih lit. portalov bistveno razlikuje. Deluje kot nekakšno pogovorno okno med urejevalci portala. Če pri članku naletijo na težavo, jo objavijo in zaprosijo za mnenje ali pomoč. Torej ne poudarjajo novosti neposredno na področju literature, ampak na področju svojega dela o literaturi. Proti koncu strani portala obstajata še rubriki s književnimi škrbinami in nasveti, kaj naj uporabniki še dopolnijo preko povezav.

Posebna rubrika Pisne prošnje (執筆依頼) zajema pomembne literarne pojme, ki še nimajo svojega članka in čakajo, da jih uporabnik portala uredi. Razdelek nižje vsebuje seznam člankov, ki niso dobro napisani, zraven pa je konkretna kritika, kaj ni v redu (vsebinsko nepopolno, neustrezen sinopsis, manjka definicija, ...).

Unikatna je tudi rubrika Želim prevod člankov (翻訳して欲しい記事), kjer uporabniki objavljajo naslove literarnih del, ki bi jih želeli prebrati v drugem jeziku oz. so jih že prevedli. Predzadnje poglavje se ponovno sklicuje na bralce, če želijo urejati stran portala. Vsebina je zelo motivirajoča, saj je poudarjena preprostost, kreativnost, dane so smernice urejanja, preko Prevajalnika pa sem razbrala celo nasvet, naj se urejevalci nikar na razburjajo. Stran portala se konča s povezavami s sorodnimi temami (gledališče, zgodovina, glasba, ...) in z drugimi portali v japonski Wikipediji.

Japonski portal literature je po vsebini in obsežnosti najbolj unikaten, je pa tudi med redkimi, pri katerem se informacije dnevno zamenjujejo glede na datum.

Po organiziranosti oken se približa evropskim portalom, vsebinsko pa nimajo veliko skupnega. Lahko bi rekli, da je portal sestavljen iz dveh različnih vsebinskih sklopov. Prvi se dotika literature v splošnem smislu preko ustaljenih pojmov, seznamov ustvarjalcev itd., drugi del pa se v celoti striktno obrača na uporabnika portala.

Zanimiv je način pozivanja k sodelovanju v kar osmih ločenih rubrikah, kjer ima vsak nepopoln članek jasno izraženo kritiko in želje, hkrati se pa začuti nekakšen pritisk na uporabnike. Menim, da je japonski portal ravno s tako propagando lahko dnevno nadgrajen. Slikovnega gradiva ni, kar deluje na portalu in v člankih dokaj suhoparno, pa tudi prekomerna obsežnost vsebin ni ravno privlačna.

Arabska Wikipedija

w:ar:بوابة:أدب (oz. http://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%A8%D9%88%D8%A7%D8%A8%D8%A9:%D8%A3%D8%AF%D8%A8)

Pri arabskem portalu literature se ponovno srečujem s črkovnimi ovirami, ki jih bom ponovno premeščevala s pomočjo spletnega Prevajalnika. Že na začetku strani portala so slikovno in besedno našteti drugi obstoječi portali v arabski Wikipediji. Sledi prva rubrika z naslovom Literatura in liberalizacija, kjer je pojem literature predstavljen preko filozofskih in duhovnih misli in ne teoretično kot v drugih lit. portalih. Portal je normalnega obsega, rubrike so slikovno opremljene, organizirane sistematično in urejene podobno kot v angleškem portalu. Trenutno je kot članek meseca predstavljen prispevek o Williamu Shakespearu, v rubriki o izbrani sliki pa je okno prazno. Naslednji razdelek predstavlja Čehova in njegove literarne dosežke, vendar pa s Prevajalnikom ne morem razbrati naslova razdelka. Sosednje okno s slikovnim gradivom ponazarja klasične literarne zvrsti in vrste, ki pa so zajeti v širšem smislu. Prav tako jih polovica še nima članka. V drugi rubriki je književnost na kratko klasificirana po državah, jezikih, avtorjih in popularnosti. Če kliknemo na povezavo, pridemo do strani s kategorijami in podkategorijami, kjer se literarni pojmi natančneje razčlenijo, članki pa so glede na svoj obseg z informacijami in slikovnim materialom bolj skromni.

Pomembna vloga pripada rubriki s povezavo na članek o literarnih projektih, kjer so zapisi o predlogih, ciljih, temah, ocenah in udeležencih. Natančnejšega seznama WikiProjektov nisem zasledila. Proti koncu strani portala je razdelek z naslovom Osvoboditev literature, kjer so spet zbrane misli o literaturi s filozofskega vidika. Ponovno so nanizani vsi portali, sledi pa seznam vseh enaindvajsetih arabskih držav.

Arabski literarni portal se vsebinsko ne razlikuje preveč od evropskih, čeprav gre za povsem drugo kulturo in pisavo. Glavna stran portala ne daje veliko poudarka na vsakdanje literarno dogajanje, ne nudi zanimivosti in citatov, s povezavami pa lahko vseeno pridemo do željenih informacij v manjšem obsegu kot v katerem drugem lit. portalu.

Wikipedija: WikiProjekt

Wikipedija:WikiProjekt (oz. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt)

WikiProjekt se imenuje dejavnost, s katero določene članke v Wikipediji, ki imajo jasno določeno isto tematiko, poenotimo, da so videti približno enako ali jih obdelujemo na sistematičen način. Cilj tega je, da se bralec, ki je že bral o podobnih temah, lažje znajde v sorodnih.

Začetnik WikiProjektov v slovenski Wikipediji je Roman Maurer, ki je leta 2004 otvoril projektno dejavnost, dve leti kasneje pa so se pričeli sedaj že uveljavljeni projekti študentov zgodovine, teologije in slovenistike.

Literarni WikiProjekti

Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji (oz. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji)

WikiProjekt Slovenski literarni zgodovinarji

Projekt poteka že tretje leto kot glavna tema izbirnega diplomskega seminarja na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti pod mentorstvom Mirana Hladnika, ki je že od vsega začetka idejni vodja. Glavni razlog za začetek projekta je bil v splošnem pomanjkanju interesa za pisanje zanesljivih Wikipedijskih člankov o pisateljih, pesnikih, literarnih zgodovinarjih in njihovih delih. Tako je nastala pobuda, da se to literarno področje zapolni s prispevki študentov slovenistike, ki bodo tudi v prihodnosti z literarno dejavnostjo najbolj povezani.

Na začetku vsakega študijskega leta M. Hladnik objavi 40-60 imen literarnih zgodovinarjev. Študent si s seznama izbere eno ime in o izbrani osebi napiše t. i. bio-bibliografski članek v Wikipediji, pri tem pa mora upoštevati smernice o nastanku enciklopedičnega članka. Na seminarju svoj izdelek predstavi in ga s pomočjo mentorja, koordinatorja in študijskih kolegov izpopolni in popravi morebitne napake. Če je le mogoče, je priporočljiva navezava stika z izbranim literarnim zgodovinarjem, saj študentu lahko pomaga z zanesljivimi biografskimi podatki, posreduje svojo sliko ali dovoli objavo le-te iz sekundarnih virov. Do konca študijskega leta 2008/09 bo nastalo skupaj že približno 170 enciklopedičnih člankov o literarnih zgodovinarjih. Ta projekt je zgled in vzpodbuda za nastanek sorodnih literarnih podvigov na straneh Wikipedije.

WikiProjekt Slovenski pisatelji

Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_pisatelji (oz. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_pisatelji)

Projekt je nastal leta 2008 na pobudo Mirana Hladnika, namenjen pa je študentom slovenistike na Filozofski fakulteti pri predmetih Uvod v študij slovenske književnosti in Novejša slovenska književnost 2.

Študenti, ki so pri omenjenih predmetih med oceno, imajo na voljo seznam enaindvajsetih pisateljev, o katerih lahko napišejo kvaliteten Wikipedijski članek in si tako prislužijo zvišanje ocene.

WikiProjekt Slovenska literarna gesla v drugih Wikipedijah

Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah (oz. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah)

Tudi ta literarni projekt je nastal leta 2008 pod mentorskim vodstvom Mirana Hladnika. Namenjen je tujim študentom na slovenistiki Filozofske fakultete, projekt pa nudi možnost prevajanja in prirejanja slovenskih literarnih in literarnovednih gesel.

WikiProjekt Slovenska mladinska književnost

Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_mladinska_knji%C5%BEevnost (oz. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_mladinska_knji%C5%BEevnost)

Projekt poteka pod vodstvom Milene Mileva Blažić in predstavlja usmerjeno sodelovanje študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. Nastal je v študijskem letu 2007/2008, cilj projekta pa je izdelava člankov iz področja slovenske mladinske književnosti. Projektna stran je zelo obsežna, vsebuje pa tudi povezave na trinajst sorodnih podprojektov.

WikiProjekt Romani

Wikipedija:WikiProjekt_Romani (oz. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Romani)

Projekt je namenjen vsem Wikipedistom, ki bi želeli izboljšati sedanje stanje člankov o knjigah ali napisati nove na to temo. Do sedaj je bilo v obdelavi 53 člankov o romanih.

Zaključek

Skozi celo diplomsko nalogo sem poudarjala pomembnost angleške Wikipedije, ki po mojem mnenju velja za vzorec in izhodišče pri nastanku drugih Wikipedij. Angleščina je globalni jezik, ki ga v današnjem času mora obvladati vsak posameznik. Z največjim številom geselskih člankov in razumljivostjo je angleška Wikipedija najbolj ustrezen vir za prevajanje, hkrati pa lahko služi za pregled, katerim drugim Wikipedijam manjka članek o določeni temi, ki jo beremo v angleščini. Ustanovitelj Jimmy Wales je dejal, da je po njegovem mnenju nemška različica natančnejša od angleške oz. da so članki veliko bolj kvalitetni. Razložil je, da ima nemščina vseeno bolj "eksotičen" status kot angleščina, tako da po nemški enciklopediji ne more "packati" poldruga milijarda ljudi, ampak "le" okrog 200 milijonov.

Na naslovu http://s23.org/wikistats/wikipedias_html.php?sort=good_desc se nahaja seznam vseh 265 veljavnih jezikov Wikipedij s statističnimi podatki o številu geselskih člankov, uporabnikov in administratorjev, ki se nadgrajuje vsak dan. Pomanjkljivost te statistike je v tem, ker ni možnosti ločenega statističnega štetja in prikaza po glavnih tematskih področjih, tako da ne moremo preveriti, ali se je število geselskih člankov povečalo na področju tehnike, naravoslovja, zgodovine ali literature.

Pojmovanje literature se v posameznih Wikipedijah močno razlikuje. Edina skupna paralela vseh Wikipedij je v tem, da postavlja v ospredje svetovno literaturo in tiste literarne pojme, ki so v svetovno književnost vključeni. Šele nato pride na vrsto nacionalna literatura oz. literarni pojmi, ki so narodno reprezentativni. Če vpišemo v iskalno okno "haiku", bo pojem natančno definiran v geselskih člankih v 53 Wikipedijah, alpska poskočnica pa nima članka niti v slovenščini.

Najprej mora biti literarni termin, ki je značilen le za neko jezikovno skupino, definiran v članku v domači Wikipediji, šele nato ima možnost, da ga zainteresiran uporabnik prevede v drug jezik in objavi v bolj uveljavljenih Wikipedijah, v prvi vrsti v angleški.

Med 111 pojmov sem zajela trope in figure, ki niso v vsakdanji rabi kot npr. novela ali ep, vendar so ravno ti realni pokazatelji literarnega interesa Wikipedij.

V 43 Wikipedijah so med najbolj pogostimi pojmi roman, bajka in alegorija, imena ustvarjalcev pa so zastopana najbolj frekvenčno. Vse obravnavane enciklopedije poznajo Shakespeara, sledijo pa Ibsen, Tolstoj, Cervantes in Sofokles. Vizualno poezijo, rubai, grozljivi roman, asonanco in amfibrah sem zasledila v manj kot 10 Wikipedijah, fikcija, hiperbola, metafora, himna, onomatopeja, parodija, psalm, poosebitev, sonet in elegija pa obstajajo v več kot 60 odstotkih Wikipedij. Če primerjam termine poezije in proze, so slednji pogosteje definirani, kar bi pripisala težji razumljivosti in manjši priljubljenosti poezije. Prešeren je po prepoznavnosti v svetu Wikipedij zastopan v več člankih kot Tasso, Abu Nuvas ali Manzoni. Drago Jančar prevladuje med sodobniki, vendar pa je poznan le v evropskih Wikipedijah.

Literarni portali so indikator, da ima področje literature v Wikipediji neko veljavnost in da je urejeno po delujočem sistemu. Predstavljajo izhodišče za iskanje terminologije in organizirano urejanje. Izmed 34 obstoječih imajo le 3 status odlikovanih, za primerjavo pa sem izbrala 10 portalov. Če jih primerjam med sabo, so si v konceptu identični, odstopajo le v količini podatkov, vključevanju novosti in nadgradnji. Japonski portal je edini, ki uporabnike poziva k delu na zelo intenziven način. Le tako so lahko podatki vsak dan sveži. Stanje v španskem portalu literature je čisto nasprotno, saj vsebuje aktualne dogodke izpred treh let, rubrika z zanimivostmi pa sploh nima arhiva. Status odlikovanih portalov sta si zaslužila francoska in angleška Wikipedija, s svojo neorganiziranostjo in suhoparnostjo pa je presenetil nemški portal. Poglavja niso jasno razčlenjena, primanjkuje slikovnega gradiva, veliko lit. pojmov pa še nima povezave na geselski članek. Turški in srbski portal sta glede na vlogo v svetovni književnosti zelo dobro zastopana. Po količini informacij sta si zelo podobna, vendar pa z odlikovanimi portali neprimerljiva, kar velja tudi za češki in poljski portal literature. Arabski ne poudarja vsakdanjega lit. dogajanja, citatov in zanimivosti, temveč deluje po teoretičnem načelu. Mogoče bi se lahko ravno v okviru portalov vzpostavilo avtomatsko štetje literarnih prispevkov, nato pa bi s statistiko prikazali, kolikšen delež Wikipedij pokriva literarna sfera in s tem oblikovali lestvico literarno najbolj zainteresiranih Wikipedij.

V spletu sem iskala prispevke o literaturi v Wikipediji, vendar sem med dobljenimi rezultati našla le posplošitve o enciklopediji, podobne kot na strani s statističnimi podatki. Področje literature se v okviru Wikipedije še ni samostojno obravnavalo, kar sem ugotovila tudi s pregledom WikiProjektov v tujini. K temu so se še najbolj približali v angleški enciklopediji s projektom Literatura (WikiProject Literature), ki poziva vse uporabnike k izboljševanju pojmov književnosti, literarne kritike, teorije in vede, vendar pa popis frekvenčnosti literarnih pojmov še ne obstaja. Zanimivo se mi zdi, da sta v angleški Wikipediji v tesni povezavi z literaturo le še dva večja projekta dveh univerz. Glede na to, da je slovenska Wikipedija z angleško po prispevkih neprimerljiva, pa je v okviru študentskih literarnih projektov dominirajoča.

Z raziskovanjem literarnega področja v Wikipedijah sem ugotovila, da sta angleška in nemška enciklopedija nepremagljivi, kar je logično glede na status njunega jezika in književnosti v svetu. Tudi jaz sem pri naboru literarnih pojmov izhajala iz angleščine, delno iz nemščine. Največja odstopanja so se pokazala v Wikipedijah, ki zavzemajo manjše ozemlje, kar predstavlja tudi kulturno drugačen prostor, ki zaradi velikosti nima večjega (političnega) vpliva na ostale. Če se literarni pojem dotika svetovne književnosti, kanona, ga pozna cel svet neglede na njegov izvor. Z ustanovitvijo portala, promocijo projektov in vzpodbujanjem k sodelovanju se lahko tudi slovenska Wikipedija povzpne in postavi svoje edinstvene literarne pojme ob bok ostalim.

Viri

http://en.wikipedia.org/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija
http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html
http://meta.wikimedia.org/wiki/Slovene_student_projects_in_Wikipedia_and_Wikisource
http://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias
http://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_News#Wikipedias (pridobljeno 06. 05. 2009)
http://s23.org/wikistats/wikipedias_html.php?sort=good_des (pridobljeno 06. 05. 2009)
http://slo-tech.com/forum/t353058 (pridobljeno 05. 05. 2009)
Drago Bajt: Vsevednik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2001.

Logotip Wikipedije

Glej tudi članek v Wikipediji:
Literatura v Wikipedijah