Ljubezen (Lojze Grozde)
| ← Drobne pesmi | Ljubezen Lojze Grozde |
Neznani deklici → |
| |||||||||
Saj niti ne poznam je pravzaprav,
a vem, da so ji lica razcvetela,
da duša ji je čisto bela,
da to že dolgo sem iskal.
Pri njej v nočeh sem svetlih vasoval;
sama na njenem vrtu sva sedela
in njena roka v moji je drhtela,
ko sem ljubezen svojo ji priznal.
Pa mislil sem, da sva bila sama,
pogledam, in nekdo je zraven stal,
v njem spoznal sem svojega Boga.
In ni bil name hud, kot sem se bal,
ker tudi njo sem vzljubil iz srca;
smehljaje nama blagoslov je dal.