Ljubezen v podstrešju
| Ljubezen v podstrešju Slavko Grum |
napačno kodiran zapis na dLibu
| |||||||||||||
| Članek je za kratek čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da ga medtem ne spreminjate. Oseba, ki je dodala obvestilo, je navedena v . Če članka zadnjih nekaj ur ni urejal nihče, lahko predlogo odstranite. Namen obvestila je izogniti se navzkrižjem urejanj; prosimo vas, da ga med sejami urejanja odstranite, da ga bodo lahko izboljševali tudi drugi. |
LJUBEZEN V PODSTRE�JU SLAVKO GRUM Kip plesalke je pred menoj, stara patinasta vaza. Plesalka, vaza je � lice polo�im na mizo in diham predse. Veselje imam s tem, da diham takole predse. V zmra�enem kotu udari ura. Klink-klonk se utrnejo glasovi, se raz-zvene po sobi. V onemogli za��iti dvignem roke, branim se glasov. Bojim se ure, ko bom smel stopiti pred njo. Ko sem jo v�eraj sre�al in prvi� drzno pogledal v obraz, sem ves zmeden ugotovil, kako bleste�e lepa je njena polt. Ustra�il sem se, nisem vedel, da je njena polt tako bleste�e lepa. Upal sem, da je njen soj skromnej�i. Sedaj se ji bom komaj drznil pred o�i. Malo, samo �e malo naj �akam in diham takole predse. V sobo pride gospodinja in se prestopa krog mene. Na glavi ima narobe vlasuljo. Vsa se da razstaviti, pravim, zve�er se malone vsa raz�lo�i in porazdene po stolih; v posteljo le�e le �e blag smehljaj. Vsak trenotek ima navado, da prihiti v mojo sobo in me kaj izpra-�uje. Zelo li�na je vsa, po�krobljen ovratni�ek nosi. Nehote se moram vpra�ati, kako neki se ji ljubi, da se vsako jutro zopet tako skrbno zlo�i. Saj ne more pri�akovati ni�esar ve�. Zelo malo odnosajev ima, nobenega �loveka nima. In vendar se vsako jutro tako skrbno napravi ter pobri�e vse do zadnjega pra�ka po sobi. �ele ko vse to uredi, ima �as, da stopi h kanar�ku in mu potrka na kletko: pip-pip! Kaj, �e bi se neko� iznenada zavedela, da ni zanjo prav ni�esar ve�, kar bi �e moglo priti! Kaj, �e bi se iznenada zavedela in zakri�ala! 94 Ura se utrne vnovi�. Ves brezmo�en se dvignem kvi�ku in pobledim. Za oknom se spreleti kos in zakli�e. V hipu zunaj vse utihne in je ve�er. Na steni visi diploma pokojnega mo�a. Gospodinja me izpra�uje, kaj je inauguracija. Nerazumevajo� strmim vanjo in se smehljam. Tola�ljivo se smehljam in se prestopim proti izhodu.