Ljubljana na Koroškim

Ljubljana na Koroškim!!! anonimno

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 12 (21.3.1849)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kako bi bilo to mogoče! Ali se je L’belj omajal?

Ali je sivi mejník med Krajnskim in Koroškim zdivjal, in se čez naše glave in zidove premaknil, de smo pritisnjeni k edinimu nerazderljivimu korotanskimu vojvodstvu? S to burko bi še clo našim Nemškutarjem ne vstregel, kteri se zmirej hvalijo kako dobri Krajnci de so, kako za krajnšino živé in goré, de si tudi le besedica slovenšine njih ušesa hudo razžali. Vender smo to novico že večkrat brali, in vredništvo poglavniga Dunajskiga časopisa „Wiener-Zeitung” kaderkoli kakšen spisek iz Ljubljane prinese, tudi ne pozabi zraven natisniti, de je Ljubljana na Koroškim.

V ravno tistim časopisu v listu od 14. sušca nek gospod iz Koroške-Ljubljane svoje misli zavolj volitve ali bolj rečeno nevolitve za Frankobrod v Krajnji na znanje da. Od začetka zlo hvali prebrisanost, dobro obnašanje in besedvanje naših Gorencov, proti koncu pa v to hvalo grenko kaplico meša, in reče de je bil veči del pričijočih kmetov v ta preklic ali protest od slovenske stranke (slovenische Parthei) našuntan in podpihovan!! ‒

Gorenci! kaj čemo na tako natolčevanje odgovoriti?

Mi ne spoznamo na Krajnskim nobene slovenske stranke, mi le spoznamo slovenski narod, ki na Krajnskim stanuje. Če se Slovenci v Novicah z gorečo besedo za svoje potegnejo, če njih večína reče in pokaže, de noče za Frankobrod voliti, je ta glas tudi glas slovenskiga naroda, ne pa slovenske stranke. Mi pisarja tega spiska vprašamo ali so bili tudi krajnski stanovi od slovenske stranke našuntani, ko so edinoglasno sklep napravili, Cesarja prositi, de naj vse Avstrijanske poslance iz Frankobroda nazaj pokličejo? ‒

Ko je huda burja na Dunaji divjala, in svoj rep še clo v Koroško in Štajarsko vihala, se Slovenci nismo dali zmotiti, zvesti smo ostali svojimu Cesarju. Tudi naši nasprotniki so nas tistikrat hvalili rekoč: Verli Slovenci! ne pa verla slovenska stranka na Krajnskim! Mi pozdravimo preklic Gorencov kakor znamnje predramljeniga narodniga duha med Krajnci. Mi dobro vémo, de je naša narodnost še dete, pa krepko je, in ako Bog da verli junak bode postal, zdaj pa ko se samo braniti ne zamore, ga bomo z besedo, s pisanjem in djanjem branili, in nikakor dopustili, de ga nasprotniki naši po ptujih časopisih psujejo in natolcujejo kakor postransko dete, njega kér je nadepolni pravi Sin ljubljene matere Slave.