Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih/XII. Poglavje. Število ljubljanskih stanovníkov leta 1788.

XII. Poglavje. Število ljubljanskih stanovníkov leta 1788.

Valvasor je cenil število ljubljanski stanovníkov (s predmestji vred) na 20.000, pri tem pa segel gotovo previsoko. Še leta 1788., ko je imela ljubljana brez dvojbe več stanovníkov, nego sto let prej, štela jih je samó 10.047, kar dokazuje naslednja tabela:

Del mesta	Hiše	Rodovine	Duhovniki	Plemiči	Uradniki in honoracijorji	Meščanje in rokodelci	Kmetje
1.) Nótranje mesto	358	717	74	160	108	234	9
2.)Karlovško predm.	27	39	/	/	/	5	10
3.)Poljánsko	83	198	3	1	7	21	17
4.)Šentpetersko	155	336	11	7	11	51	50
5.)Kapucinsko	66	97	77	4	16	36	4
6.)Gradíšče	83	200	3	7	10	20	7
7.)Krakovo	81	130	1	/	/	2	58
8.)Trnovo	85	115	3	/	/	/	62
Skupaj	938	1832	172	179	152	369	217

Del mesta	Kajžarji, vrtniki in sicer z obdelovanjem zemlje in kmetskim delom baveči se	Na druge načine svoj kruh služeči	Ženske	Oženjeni (moški)	Samci in vdovci	Tujci—s Kranjskega	Tujci—z Avstrije	Tujci—Neavstrijci	Odsotni—v deželi	Odsotni—zunaj dežele	Odsotni, da se ne ve kje	Bližnji dediči (11—12 stari)	Bližnji dedči (13—17 stari)	Število vseh stanovníkov
1.)Nótranje mesto	457	122	3183	581	1024	63	104(108)	16	15	65(?)	8	278	78	4787
2.)Karlovško predmestje	32	1	93	40	30	/	3	1	/	7	/	11	/	163
3.)Poljansko predmestje	171	33	481	182	205	2	5	2	9	13	1	85	28	868
4.)Šentpetersko predmestje	227	37	823	272	381	1	8	5	5	7	5	170	34	1476
5.)Kapucinsko predmestje	77	28	325	78	236	4	16	7	2	12	1	42	9	639
6.)Gradíšče predmestje	187	28	564	171	229	/	/	/	3	4	1	110	17	964
7.)Krakovo predmestje	91	12	338	140	139	/	2	/	/	3	1	56	13	617
8.)Trnovo predmestje	73	5	278	113	146	/	/	/	3	/	1	48	10	533
Skupaj	1315	266	6085	1577	2390	70	138(142)	31	37	111	18	800	194	10047

Ta tabela je zanimiva na več stranij, v prvi vrsti zato, ker je nenatančna. V nobenem delu mesta ne dobimo, če štejemo število stanovnikov, istega števila, kakor ga je dobil mestni računar. V notranjem mestu je živelo 74 duhovnikov, 160 plemičev, 108 uradnikov, 234 meščanv, 9 kmetov, 457 kajžarjev itd., 122 druzih, 3.183 žénsk, 187 tujcev in 356 mladih ne več kakor 17 let starih ljudij, vseh skupaj torej 4.890, mestni računar jih je naštel le 4787, torej 103 premalo, tudi če bi bil vštel iz Ljubljane odsotne jednako napačno je štel tudi v predmestjih; in sicer jih je naštel povsod preveč, zlasti v Krakovem in v Trnovem, tudi ko bi bil vštel odsotne. Njegova številka je kar se tiče predmestij za 167 glav previsoka, a kar mesta za 103 prenizka, torej vendar le še za 64 glav previsoka. Kakšen vzrok je imel li, da je tako računil je težko povedati. Jednako napačen je račun, ako seštejemo skupno število vseh duhovnikov, plemičev itd. skratka: vseh prej navedenih ljudi; vseh teh je po njegovem računu bilo 10.047 duš, po našem pa le 9.992; naštel jih je torej 55 preveč. Napaki na sled priti je nemogoče in čudno je, da ji vlada ni prišla, kajti to tabelo je predložil magistrat za vojaški nábor. — Opozoril sem že nekaterikrat, da so magistratovi računi zlasti v minulem stoletji malokdaj verjetni.

Resnično zanimivo pa je število žénsk, kajti Ljubljana jih je imela 6.085, torej nad 60%, moških pa še dobrih 40% ne in samó 3962, in sicer 1.577 oženjenih in 2.390 neoženjenih, vseh toraj = 3967, kar se zopet ne vjema, ampak jih je pet preveč. Rodovin je bilo v vsem mestu 1.832; ker so šteli samo 1.577 oženjenih moških, torej je bilo 255 rodovin brez moške glave.

Največje predmestje je bilo predmestje Šentpetersko, ki je štelo 336 rodovin in 1.476 stanovnikov, povprek je imela tu jedna rodovina po 4 glave, v mestu pa nad 6 in ravno tako v Kapucinskem predmestji.

Duhovnih ljudij, (tem so prištevali tudi nune), imelo je največ Kapucinsko predmestje, celo več nego mesto; nahajali so se tli štirje samostani: kapucinski, avguštinski, samostan diskalcejatov in nun redu sv. Klare. Brez duhovnika je bilo jedino Karlovško predmestje.

Plemiči, uradniki in "honoracijorji" so stanovali po največ v mesti; Novi trg je bil pravi "quartier aristocratique".

Vsacega izmed nas pak iznenadi število meščanov; vseh skupaj jih ni bilo več kakor 369, ki so stanovali večinoma v mesti, nekateri pa tudi v predmestjih. Na prvih listih te knjige smo si že razjasnili pôjem "meščan" za minulo stoletje. Meščanje so se nazivali le tisti, ki so izprosili meščansko pravico in se ukvarjali z meščanskimi posli, to je: s trgovstvom, rokodelstvom ali obrtom. Plemiči, duhovniki, uradniki, kmetje, kajžarji, dninarji niso bili, ali vsaj vsi ne, meščanje. Število meščanov ni dosti raslo, največ med 450—400 glav. Samo to malo številce je gospodovalo mestu; na rotovži je imela besedo četrtina ali skoraj tretjina vseh meščanov, saj je znano, da je štel mestni zastop z občino vred 101 glavo.

Leta 1762. je bilo v mestu 396 zádružnikov, ki so bili vsaj večinoma meščanje ter se bavili z naslednjimi pôsli, kajti tudi nemeščanje so smeli, ako so se dali vsprejeti v zadrugo, trgovati:

Število mojstrov	Ime zádrugi	Število mojstrov	Ime zádrugi	Število mojstrov	Ime zádrugi
4	lekárji	4	rokovíčarji	5	kamnoséki
3	kipárji (ant. Scwarzel, Urb. haber, Jak. Lohr)	25	trgovci (med njimi tudi Mich, Ang. Zois)	6	pivovarji
4	knjigovezi	8	krznarji	1	"Stuckador"
1	tiskarji	2	kotlárji	4	nogovičarji
8	padarji in brilci	2	gómarji	6	sedlárji
18	pekárji	3	klepárji	2	milárji
3	kavárnarji	2	nožárji	25	krojači
2	stružarji	2	iglarji	8	vkupljeni krojači
5	bárvarji	2	iglárji	2	dimničarji
12	mesarji	5	lasničarji	22	čevljarji
1	pilarji ("Feilhauer")	7	sodárji	4	vkup. čevlj.
4	steklárji	1	kôcarji	9	ključaničarji in úrarji
6	kovači	2	puškarji ("Büchsenschiffner")	1	"Zirkelschmied"
6	klobučarji	1	graverji	4	pozlatarji

Vrhu teh so si osnovali svojo zádrugo še: 3 "ungebührliche Zimmerleute", 17 vélikih čolnarjev, 17 malih čolnarjev, 18 voznikov, (Fliegenschützen), 17 branjevcev, ("Fratschler und Oebstler"); vrhu tega je treba prišteti tu sem še gostilničarje, katerih veliko se je ukvarjalo se tudi s kakim drugim meščanskim poslom.^[1] Ravno navedeni zapisek sicer ni popoln in je izpuščen marsikak rokodelec, o katerem vemo, da je živel v Ljubljani, vendar pa nam odpre dovolj jasen vpogled v to, s čim so si služili meščanje — po nekoliko seveda tudi nemeščanje, to je drugim gosposkam podložni ljudje — svoj kruh. Poleg meščanov pak je bilo še mnogo druzih ljuduj, mestni gospodki podložnih in sicer: 1.) Kmetje, katerih se je nahajalo največ v Krakovem in v Trnovem, najmenja v mesti in Kapucinskem predmestji; 2.) kajžarji in vrtníki, katerih je največ štelo mesto in Šentpetersko predmestje. S pridelovanjem zelenjadi so se ukvarjali torej po največ Šentpeterčanje, kar so do danes pozabili že do dobra; tudi v Gradišči ta stroka ni več živahna, pač pa so ostali svojim starim navadam zvesti Krakovci in Trnovci, ki so imeli jedini pravico do čolnarjenja ("grosse un kleine Schiffleute")in do vozarjenja ("Fliegenschützen". Če so bili re tako brzi, kakor jih hvali njihovo nemško ime (fliegen=leteti), preiskuj kdo drug.

Zanimiva je tudi statistika tujcev; tako so nazivali pač ljudi, ki niso bili niti mestni, niti kaki drugi domači gosposki podložno, v prvi vrsti so bili pač rokodelski pomočniki. Razven štirih žénsk so bili ti vsi moški ter so prišli v mesto nekoliko s Kranjskega ("Inländer"), nekoliko iz drugih avstrijskih dežel ("Ausländer"), nekoliko pa iz drugih evropskih dežel ("Nicht österreicher un dem deutchen Reiche Angehörige").

Odsotnih je bilo takrat največ tacih meščanov, ki so imeli v notranjem mestu svoja stanovanja in sicer jih je bilo odsotnih več zunaj dežele, kakor v deželi; bržkone so bili to trgovci, ki so šli po svojih pôslih.

Razpravo svojo o Ljubljančanih sklenímo z veselim pogledom na lepe in svetle dní, ki jih je Ljubljana imela v minulih časih, in s srčno željo:

V i v a t, f l o r e a t, c r e s c a t!

1. Magist. akt. fasc. štev 11—12.