Logar je svetemu Eliju vraga ustrelil

← Polovičnik

Logar je svetemu Eliju vraga ustrelil Matija Valjavec

Podtaknjenec →

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekoč je šel neki logar v gozd na lov. Ko je prišel v gozd, se je začelo bliskati, grmeti ter deževati. Potem se je stemnilo, čeprav je bil še dan. Zato logar ni mogel iti naprej, ampak je legel pod neki hrast ter je tam ležal. Zdajci se ozre, kar mu neka reč pokaže roge.

Sam pri sebi reče: »Kar ustrelil te bom,« pa nameri puško. Ko se je zabliskalo, mu tista zver pokaže roge, tedaj jo je ustrelil. Premišljal je:

»Prav precej ne grem domov, bom počakal, dokler se ne zdani, pa bom potem vzel zver.«

Potem leže. Kmalu zatem pa pride k njemu star človek, čisto siv, pa mu reče:

»Slišiš, brat, ali te je kaj strah?«

Logar odgovori: »Ni me ravno tako zelo strah, pa vendar me obhaja sum.«

Potem ga sivi starec vpraša: »Ali veš, kakšno zver si ustrelil?«

Logar reče: »Ne vem, kakšna je. Kadarkoli se je zabliskalo, mi je pokazala roge, pa sem jo ustrelil.«

Potem mu stari sivež reče:

»Veš, ustrelil si vraga, ki sem ga jaz sedem let streljal s strelami. Jaz sem namreč sveti Elija, a ga nisem mogel ustreliti, ti pa si ga kar prvič ustrelil. Povem ti pa, da ne hodi več v ta gozd, ker te bodo vragi vedno napadali.«

In še mu je rekel: »Nisi se še oženil, in zato se boš oženil, in srečno se boš oženil. Vzel boš bogato ženo.«

In bilo je tako. Oženil se je in je imel takšno ženitovanje, da ni bilo kam vilic zabosti.