Loka

← Ruda

Loka Gradovi in graščine v narodnem izročilu I Janko Orožen

Klausenstein →

Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

1. Graščinska sodnija v Loki

Stari posestnik Rihter, ki je že umrel, je pripovedoval, da je bil graščinska sodnija v hiši, ki se imenuje Gradič. Stavba stoji še danes in je dobro ohranjena. Sedanja posestnica jo je popravila in pri popravilu so našli v zemlji ječe, po katerih so bile razmetane kosti. Gradič je v resnici stara graščinsko poslopje je staro šele 100 let.

2. Loški sodniki

Loški graščinski sodniki so sodili zelo krutno in so skoraj vsak postopek kaznovali s smrtjo. Vešala so stala na majhnem hribu za vasjo Račica, ki je pol ure oddaljen od Loke. Pod tem hribom stoji kapelica, ki je v zvezi s krvavim poslom. Nastala je takole: Nekoč so obsodili na smrt baje nedolžnega domačina. Ko je rabelj izpodbil stolec, na katerem je imel med obešanjem obsojenec svoje noge, se je glava odtrgala od telesa in se skotalila nizdol. Ustavila se je pri cesti, ki se vije proti hribom. Na tistem mestu so potem postavili kapelico, kajti menili so, da se je bil zgodi čudež. V tej kapelici baje tudi straši. Starejši ljudje, ki gredo mimo, lahko čujejo ponočno ječanje. Otroci so ga pa slišali že tudi zjutraj. Kadar smo šli mimo kapele, smo se držali za roke in bežali, kar smo mogli.

3. Prenos sodnije iz Loke v Laško

Stari ljudje pravijo, da je prišlo na Ločane okoli leta 2850 vprašanje, ali hočejo biti kmetje ali gospodje. Rekli so, da rajši ostanejo še nadalje kmetje, kajti sicer bi morali vzdrževati sodnika. Tako so Ločani izgubili sodnijo, ki se je preselila v Laško.

4. Slabi kmečki časi in vznik svobode

V loški graščini je storilo smrt mnogo ljudi. Kmetom se je slabo godilo. Nekoč so se uprli. Biriči so jih pa polovili, privezali k jablanam in tepli. Končno je prišla svoboda. Zadnji graščak, ki mu je še bilo teba tlačaniti, je bil Mulej. Ko se je svoboda razglasila, je zavladalo veliko veselje. Kaplana je vzela noč. Prej je namreč vsako nedeljo pridigal, da je Bog, tlako naredil in bi grešil, kdor bi se ji ustavljal. Izginil je tudi Mulej z rodbino. Nič ni pomagalo, da je žena malo prej pozivala hlapce in dekle, naj molijo, da tlaka ostane. Potlej graščina hitro šla iz rok v roke, kakor da bi na njej ne bilo božjega blagoslova.

5. Postanek cerkve sv.Duha v čelovniku

Ena izmed loških podružnic je cerkev Sv. Duha v čelovniku. Ustanovili so jo plemiški gospodje. Nekoč je namreč več grofov odšlo na lov. V velikih gozdih nad Loko, so se razgubili in vse je prevzel strah. Ali v dušah, se jim je zarodila pobožna misel in nepričakovano so se vsi znašli na istem mestu. Da se zahvalijo Bogu, za srečno rešitev, so dali prav tam sezidati cerkev Sv. Duha.

6. Sejmi pri Sv. Lovrencu

V tistih nevarnih časih so večkrat prihajali v deželo Turki, ki so se zlasti radi pojavljali ob času semnjev, da bi si nagrabili obilnejši plen. Ločani so radi njih uredili svoje semenje pri Sv. Lovrencu, ki leži v hribih, zapadno od Lisice, dve uri daleč.