Lovec (Glasnik slovenskega slovstva)

Lovec
Izdano: Glasnik slovenskega slovstva 1854 (1/1)
Viri: 237
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ustan', ustani lovec mlad,
Dans je nedelja kvatrena,
Ljudje vsi k maši mi gredô,
Pojdi mi tud ti lovec mlad.
Pa lovec le še terdo spi
Na svoji beli posteljici.
Šla klicat ga je drugič mat':
Ustan', ustani lovec mlad,
Dans je nedelja kvatrena,
Ljudje vsi k maši gredo,
Pojdi mi tudi ti lovec mlad.
Pa lovec le še terdo spi
Na svoji beli postelici.
Šla klicat ga je tretjič mat':
Ustan', ustani lovec mlad;
Dans je nedelja kvatrena,
Ljudje vsi k maši mi gredo,
Pojdi mi tud ti lovec mlad.
Kadar je mati preč odšla,
Se hitro je napravil bil
V obleko svojo zéleno,
Pojde na gore visoke,
Bo streljal divje jêlene.
Že se mi vzdigne ino gre,
Kamor predaleč prišel je,
Ga jelen srečal je strašán,
Na herbtu imel je mašni plašč
Na čelu imel je kelih zlat,
Se hitro je nazaj vernil,
Mi hitro je domu prišel,
Je rekel svoji materi:
Po spovednika pojte mi,
Pojte mi berž po mašnika,
Po mašnika žegnanega.
Po mašnika je hitro šla,
Al kadar je nazaj prišla,
Dobila je že mertvega;
Na njem sta bla dva černa psa.
Po sredi ga pretrgala,
Sta nesla ga na dno pekla.