Lovske in ribške pravice

Lovske in ribške pravíce
Carl Codelli
Podpisano kot Korl Kodeli.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 44 (1.11.1848), št. 45 (8.11.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Vsak domorodec je dolžán, krive misli, kjer koli jih najde, razjasniti, posebno pa take, ktere so pravicam njegoviga bližnjiga škodljive, in iz kterih se utegne dostikrat hud pripír, nepokoj in boj vžgati in deželo ob ljubi mir pripraviti.

Nek pisatel v nemškim časopisu „Sloveniens Blatt“ v Novim Mestu se v sostavku od lovskih pravíc pod nadpisam „Das Jagdrecht“ v ti reči silno moti in to zmoto po deželi trosi, iz ktere zamorejo mnoge zmešnjave izvirati.

Torej sim za svojo dolžnost spoznal, imenovani sostavek nekoliko pretresti, de se resnica spozná in krive misli ljudstva odpravijo. De moje besede nimajo druziga naména, kakor resnico na dan spraviti, bo vsak bravec že lahko iz tega spoznal, kér nimam nikjer lovskih pravíc, torej ne govorim, kakor pri nas pravijo, za svojo mavho.

Imenovani sostavek pravi: „Lovska pravíca na ptuji zemlji je 7. dan kimovca nehala.“ To spričati, se vpíra pisavec na dve dozdevni reči, pervič: de so Cesar sklep deržavniga zbora poterdili, po kterim so podložne zemljiša svojih dolžnost odvezane, ‒ drugič, de je deržavni zbor z večino glasov sklenil, de so lovske pravice odpravljene.

Ako bi bilo to, kar je gosp. pisavec ravno zdej rekel, gotova resnica, bi se mu nihče ne mogel zoperstaviti. Kdor pa patent deržavniga zbora na tanjko bêre, kteriga so presvitli Cesar s svojimi ministri 7. kimovca tega léta (poglej 37. list Novíc) na svitlo dali, in kdor je bral, kar je deržavni zbor na dalje v ti reči govoril in sklenil, se lahko prepriča, de imenovani gosp. pisavec pomenkov in sklepov deržavniga zbora in cesarskiga patenta ni pràv razumel, in de je krivo misel izgovoríl, ko je rekel: de lovska pravica na ptuji zemlji je že zdej nehala.

To ni res! Zakaj tega ne beremo ne v imenovanim Cesarskim patentu od 7. kimovca, pa tudi ne v poznejih sklepih deržavniga zbora.

Tedej obstojí lovska pravica dan današnji še v svoji polni veljavnosti, dokler je ne bo deržavni zbor očitno overgel in dokler Cesar ne bojo očitne postave dali, de ima nehati. De se bo to zgodilo, je gotovo, ‒ de se pa dosihmal še ni zgodilo, je ravno takó gotovo, kar bomo na tanjko spričali.

V séji deržavniga zbora 2. dan kimovca je bilo prašano: ali je bila v poprejšnjih sklepih lovska reč zapopadena? in veči del poslancov je odgovoril: dè. Po tem takim ni prave razlage zastran lovskih pravíc nikjer drugod iskati, kakor v cesarskim patentu od 7. kimovca (natisnjeniga v 37. listu Novíc), v kterim so sklepi deržavniga zbora poterjeni.

Po sploh veljavnih pravilih (regelcah) se morajo postave vselej po pomenu besede same na sebi razlagati, in takó kakor se postava s postavo veže; težji razumljive verste se morajo z lože razumljivimi razjasniti ‒ pred vsim pa se mora vediti, de postavedajavec vsako besedo s premislikam rêče brez ovinkov in brez zaséde, in de tedej, če je v nekterih verstah besedo preobernil, je to s premislikam storil, ne pa iz pomote ali zató, kér se ena ali druga beseda morebiti prijetniši glasi.

Kar lovske pravice vtiče, mende vsak vé, de se na Krajnskim niso iz podložne zaveze začéle. Tisti, ki imajo lovske pravíce, so te pravíce drugači zadobili, in dosti lovskih pravíc je tudi na tacih zemljiših, ki so v gospôskih očitnih bukvah (Landtafel) zapisane in ki tedej niso nikomur podložne.

Po tem takim se lovske pravice ne morejo v tiste razdelke zgorej imenovaniga noviga patenta podtakniti, kteri od nehanja položne zaveze govoré.

Tisti, ki imajo dan današnji lovske pravice, so jih kupili od Cesarice Marije Terezije v očitni dražbi, ki se je začéle 9. svečana v létu 1753 in je več dni terpéla. Zapisnik ali protokol te dražbe je še dobro hranjen. Vse lovske pravíce skupej, po legi fará in vikarjatov razdeljene, so bile za 27699 gold. prodane. Avstrijanski Cesarji so pa lovske pravíce v krajnski deželi od nekdanjih krajnskih vojvodov takrat prejéli, ko je vladarstvo krajnske dežele iz rók vajvodov v last avstrijanskih Cesarjev prišlo.

Očitno je tedej, de lovske pravíce na Krajnskim ne izvirajo iz podložne zemlijške zaveze, ampak iz pravíc, ktere je Cesarica prodala, ktere tedej le po drugi poti pravično jenjati zamorejo.

Kako se bojo pa dolžnosti pravično poravnale, ktere niso v 3. razdelku imenovaniga patenta zapopadene, so po sklepu deržavniga zbora Cesar v 8. razdelku ukazali, de naj se komisija iz poslancov vsih deželá sostavi, ktera ima postavno osnovo izdelati in deržavnimu zboru predpoložiti, de se bo potem postava dala kako imajo vse take gruntne dolžnosti nehati, ktere v 3. razdelku niso imenovane.

Kér tedej od Cesarja nikjer ni očitno izgovorjeno, de so lovske pravíce že overžene, nima tedej zdej nobeden oblast, opravičenim lovcam lova ali jage braniti; kdor ga brani in morebiti clo s silo, zapade obstoječim kaznim ali štrafingam po dozdanjih postavah.

Tudi ribške pravíce še dosihmal niso overžene, in tudi ta, ki te pravíce kratiti hoče, zapade obstoječim kaznim.1

Korl Kodeli.

1) Mi smo z dvema poslancama Dunajskiga zbora zastran lovskih in ribških pravíc govorili in ju vprašali: ali je res, de je že postava dana, de nima nihče lovskih in ribških pravíc več? pa obá sta nam odgovorila, de v ti reči še ni gotove postave, po kteri bi bile imenovani pravíci overžene. Vredništvo.