Luč (Tomaž Šalamun, 1)

Tiho plapolajo angeli Luč
Romanje za Maruško
Tomaž Šalamun
Pada jezik
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



kakšen eros? kakšen dom?

vali se potrata, prst zemlje

gozdovi, svetla para noči

dim, površino morja imenujemo dim

kdo se valja v kleti?

kdo vzdržuje lakoto neba?

kam bomo dali uhane, mlade poročnike?

utrujene mornarje?

kot bi svetloba sama opisala kako odtrgamo jabolko

kako ga poduhamo , žival na preži

kako tintni svinčniki, led zrcal

z rok se spuščajo oblaki, kdo zapeljuje ogenj v noč

kdo ve za glino? viharje? nalaganje peči?

čreda toplih lačnih kramarjev

utiranje navad, lenih smrčkov

pisave téta zbite v skupne prostore rož

para! para seli duše! tkanine

prelamljanje skritih drsenj

opice so lačne, kurirji so lačni

darovi ližejo jermene, princip drhti

leže bom grabil ribe, gore, suho barvo drobtin

mečevalce, baročne kaskaderose, kolibe ust

poglejte razrahljano vezje sveta, opite murne

torbice iz jelenov, strašne otroke

prerivanje, v orbitah, propadanje nepreciznih leg

vratolomni skoki, v višinah strelci orlov

sive rute, reke angelov, prebodene maline

na zemlji ne pilimo plamenov, ne slutimo božjih hramov

ne obračamo dlani

na zemlji trepetamo, rušimo vode, hranimo dim

v temi držimo roko nad lakoto sonca