Luciji Liefeldtowi

Luciji Liefeldtowi
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Luciji Liefeldtowi, v: Mara Čepič, V spomin Veri Albrehtovi, TV-15, 3. 6. 1971, str. 7;
Dovoljenje: {{licenca-Cc.logo.circle.svg Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Luciji Liefeldtowi

Vzhod in zahod svoj zadnji boj razvija,
ves v rdečo zarjo ognja je zajet.
V teh dneh, ko v temeljih se ruši svet,
sem v »džungli« tebe srečala, Lucija.
Zdaj čakam na signal, v teh zadnjih dneh:
pod mano naj v gnilobi svet se zruši.
Tako svetlo mi je pri moji duši,
svobodo vidim v slehernih očeh.
Kako sem v srcu polna in bogata,
duh ne pozna okov ne barikad.
Pomagaj mi nositi ta zaklad
in lažji bo izhod iz tega blata.

Opombe uredniceUredi

  1. Vera Albreht, Luciji Liefeldtowi, Slovensko pesništvo upora: 1941-1945, 1997, 4. knjiga (zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot), 1997, str. 334.
  2. Besedilo je nastalo 5. 2. 1945 v taborišču Ravensbrück. Rokopis zapisan s svinčnikom v zvezek hrani Dolenjski muzej Novo mesto.