Luciji Liefeldtowi

Luciji Liefeldtowi Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Luciji Liefeldtowi, v: Mara Čepič, V spomin Veri Albrehtovi, TV-15, 3. 6. 1971, str. 7;
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Luciji Liefeldtowi

Vzhod in zahod svoj zadnji boj razvija,
ves v rdečo zarjo ognja je zajet.
V teh dneh, ko v temeljih se ruši svet,
sem v »džungli« tebe srečala, Lucija.
Zdaj čakam na signal, v teh zadnjih dneh:
pod mano naj v gnilobi svet se zruši.
Tako svetlo mi je pri moji duši,
svobodo vidim v slehernih očeh.
Kako sem v srcu polna in bogata,
duh ne pozna okov ne barikad.
Pomagaj mi nositi ta zaklad
in lažji bo izhod iz tega blata.

Opombe urednice

1. Vera Albreht, Luciji Liefeldtowi, Slovensko pesništvo upora: 1941-1945, 1997, 4. knjiga (zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot), 1997, str. 334.
2. Besedilo je nastalo 5. 2. 1945 v taborišču Ravensbrück. Rokopis zapisan s svinčnikom v zvezek hrani Dolenjski muzej Novo mesto.