VEŠČE MRAVLJIŠČE
Volčje jagode
Svetlana Makarovič
LUNINA ŽIVAL
Viri: Makarovič, Svetlana (1972). Volčje jagode. Maribor: Obzorja
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


<poem>

I

Vse enake. Jaz enaka.

Ti enaka. Ona. Vse.

Naše shrambe polne. Nikdar dovolj.

Še potrebujemo. Ne maramo tujcev.

Drugačnih. Ne.

Ne luči v kuhinje. Pazi na vrata.

Imamo. Imeti. Imele bomo.

Enake. Dobro je. Prav je. Ne misli.


II

Jaz sem tega dneva vrisk.

Veter mi puhasto perje zrači.

Pel bom in letal, moja smrt

bo le gozdnega zraka kaplja,

ki jo bo svetli veter popil.

Sije, sije veliki gozd.

Pod noč se spotegnem v dolgo ujedo,

ostri kljun mi zlato zažari.


III

V veliki hiši živijo ljudje.

Okrogle otroke, zadovoljnost kotijo.

V slepa zrcala se gledajo, prikimavajo.

Prelepi gumbi so njihove oči,

odpenjajo jih, zapenjajo jih,

z rokami prijemajo svoje stvari.

Ne vedo za zlati kljun,

ki se odpira na njihovo streho.