Magistrale

← In gnale bodo nov cvet bolj veselo.

Magistrale. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin.

Ni znal molitve žlahtnič trde glave. →

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Poet tvoj nov Slovencem venec vije,
ran mojih bo spomin in tvôje hvale;
iz srca svoje so kali pognale
mokrócvetoče rož’ce poezije.

Iz krajev niso, ki v njih solnce sije;
cel čas so blagih sapic pogreš’vale,
obdajale so vtrjene jih skale
viharjev jeznih mrzle domačije.

Izdíhljaji, solzé so jih redile,
jim moč so dale rasti neveselo,
ur temnih so zatirale jih sile.

Lej, torej je bledó njih cvetje velo;
jim iz oči ti pôšlji žarke mile,
in gnale bodo nov cvet bolj veselo.