Magna Carta

← Rumena boa, sline od vod

Magna Carta Sončni voz Tomaž Šalamun

Mi...dah...mi...dah →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Varilci. Z boka na stelažo.
Kip se odpre. Voda ruje.
Tajni bratje izmijejo sedem veslačev skupaj.

Tukaj po stenah visijo take slike, da ti
oslepijo oči. Nad Riom, skupaj z ogromnim
Kristusom, sva čakala, da naju bo odsestavilo.

Plamen gori po žepkih.
Vedno bolj pravzaprav popisujem
procesijo s ciganskimi krili, žitom, peski.

Paski, če zapreš kočijo. Ogromni mesnati
listi mojih nekdanjih tropov.

Čučo, kaj delate?
Koliko je bilo ljudi?
Kdo je stopil na oder enaindvajsetega marca?
Kdo si je spuščal lasí, kot bi rekli

coastal people? Si tudi to manično čakal na
jutro, da bi ga uplenil?

Žive muce, kakšno breme,
eno živo breme bajnih.