Male nočne ljubávne pesmi
| Male nočne ljubavne pesmi Vinko Möderndorfer |
| |||||||||
PESEM OB SMRTI PESNIKA
Nenadoma je preveč napak
da bi človek
živel
brezskrbno
Nenadoma je preveč besed
in tudi tiste
(prave)
prihajajo prepozno
Nenadoma je trideset
in kakšno leto več
Konec stopicanja
Od tod naprej
so samo še veliki
koraki
(samo še velika Smrt)
Tista
čudežna napaka
v tkanju
Če preživimo
je odveč vsaka
hvaležnost
V HOTELSKI SOBI ODZVANJA MRAK
V hotelski sobi odzvanja mrak
in vrhovi tvojih dojk štrle
Okus po spolovilu napaja zrak
in ves Jaz ki med tvoja stegna gre
Zunaj se bledo prižigajo luči
in moj jezik šari po globini tebe
Ne vem kdo je kdo in kdo je ti
in beseda jaz več ne pomeni mene
Ostane noč in cigareta v temi
morda za hip nedoločeno spoznanje
Tisto strašno ki tako zelo boli -
da je življenje čudno smrtno tkanje
Prevara nekakšna ki izvije se iz zraka
ki nenadoma se sredi sobe porodi -
Dva tujca sva ki vsak drugega Nekoga čaka
Dva kamna zlizana Do jedra Do krvi
RAZMAKNEM GRIČ IN SE ZDRSTIM V DOLINO
Razmaknem grič in se zdrstim v dolino
Zajadram med bregovi v ozko jedro
Slanost zapuhti in se pomeša s slino
Ti utripneš in jaz ugriznem v bedro
Potem ostane sled meseca v obliki zob
S strastjo in v meso zakričana prispodoba
Bežni trenutek ko sva pojezdila čez rob
In z nama je bila samo Ta hotelska soba
A ti imaš in jaz imam Vse drugačno sled
Na drugi strani pozabe in strasti -
Nikoli več ne rečeš spolovilu breg
In zdrstiš se samo še v ribogojnici
POTEM V TRENUTKU POKAŽEŠ VSO RESNICO
Potem v trenutku pokažeš vso Resnico
Greš pod tuš in dolgo tečem iz tebe -
Ni ti bilo da te jemljem kot voljno psico
Šele zdaj to vidim ko me brišeš s sebe
In se vrneš med zmečkane rjuhe
Tako za hec Preden zgodi se hotelski dan
In obliznem te A ustnice so suhe -
Potem se obrneš utrujena na drugo stran
Še enkrat bi te Kot sveže steklo psico
Še enkrat popolnoma dokončno in do krvi
Tako kot dokončno mislim na Resnico
in se v tebi dokončno izgubljam V temi
STEGNJENA ČEZ PROSTOR OSTANEŠ
Stegnjena čez prostor ostaneš
- čez moje roke in skozi čas
Samo včasih nenadoma planeš
In se s poljubi usuješ kot plaz
A vse to - gola in pusta prispodoba
tebe - ki pestuješ me med nogama
in predrzno kažeš kod pride se do roba
in kje konča se Ko sva čisto sama
Koža - zatočišče najinega sveta
ko planeva iz sanj vsaksebi in vase
- drug v drugega kolikor se da
Nekaj med mano in tabo Za vse čase
TAKO DOLGO SEM TE LIZAL
Tako dolgo sem te lizal
da si postala bel kamen
Padla si na rjuhe in tam ostala
Gledal sem
Iskal sem
Drobno razpoko v tebi -
Prostor za kapljo sline
Mesto kamor bi jedkal svojo podobo
Ti pa si bila (še vedno bel kamen)
zaprta kot jajce
Gladka in okrogla -
Nedostopna za mojo
Ljubezen
IZMENJUJEVA SI POLJUBE
Izmenjujeva si poljube Udarec in ugriz
Izmenjujeva leta Samoto In slast popoldneva
Jezdiva čez mesec in telo Tja v čarni ris
semena Kjer se neha Kjer se vrača brez odmeva
In potem: tisto malo in še manjše
kar nudi hip telesa Gnus kemije in sokov
Grenko-sladki anus in vse kar je slajše
Od tega hipa Gejzira ki izbruhne In gre na pol
Se rodi nov hip? Nov čas? V svitu dneva
In jaz in ti Brez slasti drug drugemu vzeta
In oba S sledjo poljuba ki se odlepi Veva:
ko pade seme kot poljub Prižge se nova cigareta
S PESMIJO NIČESAR NE SPREMENIŠ
S pesmijo ničesar ne spremeniš
še manj popraviš
Edina korist so študentke slavistike
ki te gledajo
na kakšnem literarnem večeru
ko recitiraš pesmi
Samo to
In če imaš srečo
ležeš in lažeš s kakšno (z velikimi očmi)
v drugem nadstropju bloka št. VII
in potem zjutraj z avtobusom v mesto
Samo to lahko (pesem):
spremeni lego nog neke deklice
in stori to
da verjameš
da si nesmrten
vsaj tisti hip
TI KI ZAKLEPAŠ VRATA PREDEN LEŽEŠ
Ti ki se sklanjaš name
dolgonoga Ki se končuješ pri popku
Ki cvetiš ob dotikih
Ti ki se boš zbudila
in me ne bo
V tvoji sobi Na tvojem trebuhu
(samo ura bo pet do sedmih
in knjiga na mizi odprta)
Niti v sledi včerajšnje sline
Niti v jeku besede
kaj šele obraza
me ne bo
Ti ki se sklanjaš name (ta hip)
kot nad nebo
Kakšno nenapisano sled pušča človek
In kako se lahko minuli čas
drugače pove
kot v pesmi
PISMO
odpri pismo (odpiram pismo)
kaj piše
piše da naj pridem na naslov (ta in ta)
boš šel (bom šel do vrat prisluhnit
kako z drugimi ljubi) prisluhnit njen
vzdih
in potem (potem)
kaj bo (še eno pismo naslednji dan)
povabilo za noč
na njena vrata bom pritrdil
z žvečilnim
to pesem
ne morem
ne morem pa če me jebeš
praga prestopit
do tebe
BODI MOJA ALI TE PREKOLJEM
Vzameš moje meso
Moje meso med tvoja usta (ljubezen)
– med prsti se mi tvoje prsi
drobe
Prsi od prsti
Prsi od drobljenja (ljubezen)
– s poljubom na ustih sva
najino meso trgava – dajeva si
moža kot masko
ženo kot žejo
– takšni časi so (ljubezen)
Zato bodi moja
ali te na dvoje
ali te na dvoje
na dvoje te
prekoljem
SKLADJE TVOJE ROKE IN KAMNA
Zjutraj je bila tvoja roka
od sonca od trave
Zjutraj si imela šušteče krilo
in nogi kot dve veji
Zjutraj
je bilo tvoje vino motno
oči utrujene
Rekla si
- če stegnem roko se moji prsti
pokrijejo s pokrajino
Rekla si še
- da se jutro spušča v potok
in da je zdaj tvoj čas
Potem sem še dolgo
gledal tvojo roko
dokler ni gladek kamen postala
OPOLDANSKA
Opoldne potegneš krožnik k sebi
Si pojedel? Ali boš sit? Ali samo molčiš?
To bo Nagnjenje k drugim Tudi k tebi
ki si smrt opoldne In Življenje ki spiš
Tako misliš Ničesar ne obljubljaš
Samo greš Morda naprej? Včasih nazaj
Korak ali dva ki ju venomer izgubljaš
Kar si želel Kar si dal Zdaj bi rad nazaj?
Mólči Tišina naj zveni In tudi žena
Bela vsa Za čas kosila Zleknjena vznak
In tudi olje Kapljice tri Na ustih pena
Boš umrl? Ubit? Zaklan? Ali samo rak?
SPET JUTRO
Škrlatno Brez besed Veke zlepljene Čas
Ti in vonj Kiselkast Izbljuvki vsepovsod
In zdaj? Pozabiti na TI in spoznati VAS
Torej: samo ljubezen tu In smrt drugod
Jutri spet? In jutro spet Škrlatno Vmes VI
Gospa In slast ki pride z nočjo Potem gozdič
Med nogami grič In nič Potopljen vanj In spet sva TI
Do jutra ki se ponovi Kot čist in lep Umit mrlič
ZA OBZIRNOST PROSIM
Za obzirnost prosim! Za prste ki drse
Tako z nohti mimo dlak Prosim mesečev ugriz
Za beljakovino krvi Prosim Ki čuti in ve
da je čas-naj-bolj-slasten Ki zahteva svoj bis
In še In še Da kapljá ta utrujena kri
mimo mene naprej Zlizana noter Da se béli meso
Da se odkrhne pravi hip Krik od slasti
Prosim za lahák polet Za to kar nenadoma bo
Iznenada po meni udarilo Kar bo prišlo
ko se zbudim in ozrem nazaj Na raz ki jo nosim
Znamenje nohtov ki obljublja nebo
In zato: ko mine Danes Za obzirnost prosim!
| Vsebina članka je delno ali v celoti izpeljana iz vira {{{source}}}. Imetnik avtorskih pravic je dovolil objavo gradiva pod licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 Unported. Dokaz za to so potrdili in shranili prostovoljci OTRS pod številko zahtevka {{{id}}}. To predlogo naj dodajajo potrjeni prostovoljci OTRS po prejemu jasne izjave o dovoljenju na naslov permissions-sl  wikimedia.org. Predloge ne uporabljajte za zahtevanje dovoljenja. |