Partizanček jaz sem mali,
čvrsto na nogah stojim,
puškico mi bodo dali,
tega se že veselim.
Obljubili so pa tudi,
vzeli bodo me s seboj;
vodnik me privil na grudi
in mi rekel: »Ti si moj!
Vedno hodil boš z nami,
kamor nas ponese pot,
za sedaj smo v neki jami,
par ur daleč je od tod.«
Pravil mnogo mi o jami
in o drugih še vaseh,
pravil mi o črni vrani,
ki grozi po naših tleh ...
Gledam, čakam, grem na vrata,
če prihajajo po me,
morda pride z njimi ata,
da je tam on, to se ve ...
Pridi, pridi, tu te čakam,
ves nestrpen sem postal,
da me vidi, ko korakam,
puško bi takoj mi dal.
