Mami za praznik
| Kamenčki na poti Marija Kern |
| |||||||||||||
Mama praznik svoj ima,
pride želja iz srca,
ponesi veter jo čez plan
položi jo v njeno dlan.
Pobožaj rahlo po laseh,
obriši solze ji v očeh,
poljubi nežno njen obraz
naj pride sreča k njej v vas.
Nekdaj brhko dekle
zdaj drobna in sključena je,
so ji skrbi obraz razorale,
roke so trudne postale,
a iz njenih oči,
še ljubezen za vse žari.
Bog naj ohrani,
jo še dolgo med nami,
saj dokler mati živi,
le otroci smo mi,
čeprav že marsikateri las nam sivi.