Maraš

← Sutra

Maraš Mera časa Tomaž Šalamun

Goreči grm →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V dušo bi se zlil,
sonce bi popil,
hočem učke tvoje,
hočem učke tvoje.

Hočem tvoje roke,
tvoja usta,
tvojo naveličanost in gnus,
ker si od sebe stran.

Ude, ki jih ne razumeš,
in jih gledaš kot železne kavlje,
ki drobijo v prah
in te je sram.

Ustrašiš se, ko jočem,
tvoja sila vse požiga kot puščava,
jaz pa prosim in se te dotikam blazen,
hočeš, da ti dam.


Zrušil sem se od slasti, od tebe,
tebe to v ničemer ne vznemirja,
samo čudno gledaš in se mrščiš
in si sam.