„Vsa Francija se me boji.
Če le pomignem — teče kri.
„Jaz in pa moja giljotina
zdaj vladava te, domovina!
„In ti, Pariz pregrešni moj,
boš tresel se še pred menoj!
»Čemu imamo temne ječe!
Vse, vse se vanje naj pomeče!
„Makari groza, strah, trepet
prešinja ves francoski svet —
„da volja moja le vrši se!
Kar hočem jaz, da to zgodi se!
„Zdaj veste, kdo je vaš Marat,
kako zna vladati — haha!..."
In ona vstopi skoz zavese:
„„Tu sem!"" — oči ji zaiskre se.
„Bog živi te, Charlotte Corday!
Ti torej tisto si dekle!
„Res, krasna si, pri moji veri!
Le bliže! Samo ne zameri,
„da te doma sprejemam tak:
Glej, baš se kopljem skoro nag!
„Pogum, Charlotte! Le bliže k meni!
Zaroto brž mi razodeni!
„Težko te čakal sem nocoj.
Obisk mi dragocen je tvoj..."
„„Na! Tu zarotniki so tisti!...""
„Prokleti naši Girondisti?!..."
„„Tirani ljudstva in očine!...""
„Vse dam pod nož jih giljotine!..."
„„Največji zlobnež pa iz vseh
zapisan ni na listih teh!
„„lme njegovo vse preklinja
in z gnusom vse se ga spominja!
„„Ah, vseh rojakov sveti gnev,
srd bratov, črt teptanih rev
„„obrača se v krvnika tega,
ki kriv vseobčega je zlega!...""
„In kdo je to?..." „„Ti sam, Marat!""
In sune nož mu v dno srca...
