Marljivim
Marljivim Fran Cegnar |
|
Čelo černe zemlje pot oblije,
ko se dan na mračni večer nagne,
trudne so ji persa, sènca sragne,
dokler solnce na-nje ne posije.
Pot puhtí v meglicah na višave,
pa v oblake se gosté meglíce,
zemlji hladijo pekoče lice,
z milim dežjem ji pojé planjave.
Blagor mu, ki trudi se obilo,
prišel bo veseli dan plačila!
Kar je roka brazdi izročila,
klilo bo, cvetelo, sad rodilo!