Marsikak dan mojega življenja
Marsikak dan mojega življenja |
|
Tèmen oblak izza gore
privlekel se je na polje.
Na sredi polja je ostal,
nebó je semtertje obdal.
To ni oblak izza gore,
to tud' nobeno ni polje;
to je le misel žalostna
u sredi mojega serca.
Kot travnik, če jesenski čas
pobral mu je cvetličic kras:
tak je moje serce pusto,
koprive ga obrašajo.