Mamica, še veš, ko bil sem doma,
vselej si me, ko sem sanjal, pokrila,
jaz sem že spal, ti si zame molila,
da bi me Večni očuval gorja.
Nihče ni me pokrival, ko spal sem
truden, izmučen od pota in boja,
tebe ni bilo, mamica moja,
pa sem sanjal o tebi, še vem . . .
V postelji beli me krije odeja,
mamica moja, iz vencev in rož,
joj, koliko so jih dekleta povila.
Mamica, zdaj pa me nisi pokrila sama ti,
sama ti, kot si včasih to storila.
Mamica vem, da zaplakala boš . . .
Zate, glej mati, za sestro in brate
v boj sem krvavi nad vrage hitel.
Mamica, mislil sem vedno le nate,
boljše življenje sem tebi želel.
Pela je, pela mi karabinka
pesem o tebi, o svobodi zlati,
pa mi je krogla sovražna, o mati,
v bojnem viharju srce prestrelila . . .
Mati, ne plači, glej, padel sem zate,
kmalu zasije ti sonce svetleje,
morda tedaj moj črni grob ogreje
žarek svobode, vse tople in zlate . . .
