Mati (Franjo Neubauer)

Mati.
Franjo Neubauer
Izdano: Ilustrirani glasnik 3/25 (1917)
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Na tujem spava ji otrok,
zapada grob mu sneg visok.
Nešteta vrsta je grobov —
ah, kdo pokaže ji njegov? ...

»Pokaži ti ga, ptica brzoletna,
poleti pred menoj naprej, naprej!
Čez polja pojdem, čez gore in vode
ne vprašam te nikdar: doklej, doklej?

Naj se udira noga, naj zmrzava,
srce naj tolče, dih naj mi duši,
naj k tlom slabost mi vleče ude stare,
za tabo pojdem dneve in noči.

Tam na bojišču daljnem se ustavi,
na grob otrokov sedi mi molče,
a jaz bom nanj solze točila vroče,
dokler snegovi se ne raztope.

Odkopljejo ga roke moje stare, —
naj se nagledam še enkrat sinu! —
potem naj padejo snežinke goste,
naj dva zaspejo v eden kraj miru!«

Izginja v snegu dol in grič,
prezebel h koči leta ptič
in gleda starkine solze —
zakaj preliva jih, ne ve.