Mati toži:
Mati toži: Vera Albreht |
|
Presti moram, reva,
presti nočindan,
saj pod srcem nosim
greh droban.
Stkal bo belo platno
oče tvoj Akím,
jaz pa iz njega rjuho
široko naredim.
Vanjo se zavila
tesno bom s teboj,
da pred svetom skrila
greh bom svoj . . .